Po poklicu je bil zdravnik, kar izvemo iz Pisma Kološanom, kjer ga Pavel poimensko omenja med sklepnimi pozdravi: »Pozdravlja vas Luka, dragi zdravnik« (Kol 4,14). 

Krščanski skupnosti se je Luka verjetno pridružil nekoliko pozneje, saj iz uvoda v njegov evangelij (prim Lk 1,1-4) lahko zaključimo, da ni bil neposredna priča dogodkov, ki jih opisuje, ampak je o njih »natančno poizvedel« od tistih, »ki so bili od začetka očividci in služabniki besede«. 

V Apostolskih delih pa najdemo več odstavkov, napisanih v prvi osebi množine (prim. Apd 16,10-17; Apd 20,5-15; Apd 21,1-18 …), iz česar sklepamo, da je te dogodke pisec res sam doživel. Pavla je kot sodelavec pri širjenju veselega oznanila spremljal na vseh pomembnejših potovanjih in je skupaj z njim prišel tudi v Rim. 

Z njim ga je vezalo tesno prijateljstvo, kar se pozna tudi v Lukovem izražanju, mišljenju in pisanju. Podobno kot Pavla tudi Luka uvrščamo med apostole v širšem smislu – v pravoslavju velja za enega izmed sedemdeseterih apostolov.

Po zgledu svojega učitelja Pavla evangelist Luka bralcem dokazuje vesoljnost Kristusovega odrešilnega dela: Jezus iz Nazareta ni samo Odrešenik Judov, marveč Odrešenik sveta – vseh ljudi.

Kot zdravnik je imel Luka globoko razvit čut za bolnike, zato Jezusa predstavi predvsem s te plati: kot telesnega in dušnega zdravnika. S posebno ljubeznijo in globokim občutjem Luka slika dogodke, ki iz njih odseva Jezusova ljudomilost in neskončno Božje usmiljenje do grešnikov. Pripovedi o usmiljenem Samarijanu in izgubljenem sinu spadata med najlepše svetopisemske bisere. 

Luka je tudi edini med evangelisti, ki opisuje dogodke pred Jezusovim rojstvom in njegovo mladost. Čudovita je njegova božična zgodba s hlevom in pastirji na betlehemskih poljanah. Brez te upodobitve Božjega rojstva si krščanstva kar ne moremo predstavljati.

V pripovedi o dveh mladeničih, ki sta na poti v Emavs srečala in po lomljenju kruha spoznala vstalega Gospoda, Luka z imenom omenja samo enega, Kleofa, ime drugega pa zamolči. Papež Gregor Veliki z veliko verjetnostjo ugotavlja, da zato, ker je bil to on sam. V svoji skromnosti se namreč ni želel izpostavljati. 

Podružnična cerkev sv. Luka v Grčarevcu. FOTO: Ivo Žajdela.

Po starodavnem izročilu se je Luka v Janezovi hiši večkrat srečal z Marijo, ki mu je pripovedovala o Jezusovem rojstvu in njegovih otroških letih. Ker je bil po istem izročilu vešč slikanja, jo je ob teh obiskih večkrat slikal – od tu izhaja legenda, da je on avtor Marijine podobe »Salus populi romani – Zdravje rimskega ljudstva«, ki je danes v cerkvi Marije Snežne v Rimu. 

Nekaj njegovih slik naj bi se po izročilu ohranilo do današnjih dni, med njimi v naši bližini Milostna Mati Božja na Trsatu nad Reko. Kakorkoli že, gotovo pa je Luka Mariji in Jezusu naslikal najlepšo podobo v svojem evangeliju.

Luka velja za zavetnika zdravnikov, kirurgov, slikarjev, zlatarjev, kiparjev in na sploh krščanske umetnosti. Je tudi zavetnik knjigovezov, notarjev, kmetov in živine.

Kot vremenski zaščitnik je povezan z mnogimi vremenskimi reki: Sveti Luka v roke huka. Svetega Luka sneg prikuka. Če ta dan veter piha, ni močno vino. Če žerjavi pred sv. Lukom od nas v tuje kraje ne gredo, smemo upati, da do božiča zime ne bo.

Njegov razpoznavni znak na slikah je vol. Osnova temu simbolu je misel na daritev: Kristus se je na križu daroval za vse ljudi. 

Evangelist Luka na Slovenskem

Po volu kot simbolu se je Luka na Slovenskem uveljavil kot kmečki patron. Na ta dan niso nikjer vozili z voli. V starih časih so živini dajali listje, posvečeno na Lukov dan, da bi s tem odvrnili bolezen. Kmetje na njegov god začnejo s pospravljanjem repe, kar pospremljata tudi dva pregovora: Sveti Luka repo puka. Sveti Lukež repni pukež.

Ime Luka nosi nad 13 tisoč Slovencev. To ime je po pogostnosti med moškimi imeni na 9. mestu, med vsemi imeni pa na 12. mestu. Priljubljenost imena je začela naraščati zlasti po letu 1980 in Luka ostaja priljubljeno ime vse do danes.

Evangelistu Luku so na Slovenskem posvečene tri podružnične cerkve in sicer v Grčarevcu (župnija Planina pri Rakeku), v Spodnjih Praprečah (župnija Brdo) in v Tremerjah (župnija Buče).

Podatki v prispevku so delno prirejeni po objavi na spletni strani Katoliške cerkve.