Evgenija
Evgenija
Običaji: Ime Evgenija izhaja iz grške besede "eugenes" in po naše pomeni "blagoroden, plemenitega rodu". To lepo ime je na slovenskih tleh redko posejano.
Sožitje med islamom in krščanstvom je bilo dokaj vzorno, včasih pa so nastopila obdobja nestrpnosti, ko so muslimani kristjane preganjali in jim kratili osnovne pravice. Tako se je dogajalo v 10. stoletju v Kordovi, mestu v Andaluziji, ki so ga kalifi (muslimanski vladarji) hoteli spremeniti v zahodno Meko.
Kalifu Abd-er-Ahmanu III., ki je vladal Španiji v letih 912-961, je bila napoti vsaka močna osebnost, ki jebila v opro krščanski zavesti, in so jih zato pod kako pretvezo odstranili iz javnega življenja. Leta 923 je morala umreti tudi Evgenija, ki je zdaj ponos krščanske Kordove.
Njenega življenja ni nihče natanko popisal, dasi so jo spisi in govorniki opevali kot "najlepšo lilijo španskega vrta". S svojim vzornim življenjem in prepričljivo zgovornostjo je rojake budila in spodbujala k bogoljubnosti in odločnemu nastopu v javnosti. Imela je tolikšen vpliv, da so muslimanske oblasti postale nestrpne, čeprav jim ni neposredno nasprotovala. Njena privlačna osebnost je predstavljala nevarnost za ugled islamske vere. Morala je v ječo. Evgenijo so zaradi njenega vpliva na druge jetnike ločili. Uporabili so vse sposobnosti, da bi jo prepričali, da je islam popolnejša vera kot krščanstvo. Kakšna pridobitev bi bila za gospodarje v deželi, če bi Evgenija prešla na njihovo stran!
Tega seveda niso dosegli, dobili pa so priložnost, da so ji naprtili krivdo, ki je po islamskih zakonih vredna smrtne obsodbe. Evgenija je odkrito povedala svoje mnenje o Mohamedu in o koranu, zanje je bilo to sramotenje islamske vere. Po zakonu je bila obsojena na smrt z obglavljenjem.
Pokopali so jo v cerkvi sv. Pavla v Kordovi, ki stoji v okraju, imenovanem De los Marmolejos, zato so Španci to svojo mučenko imenovali Evgenija de Marmolejos.