Papež Frančišek je včeraj sprejel člane diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu, ki ima diplomatske odnose vzpostavljene s 182. državami po svetu. Osrednja tema tokratnega tradicionalnega srečanja na začetku novega leta, ki se ji je v svojem govoru posvetil papež, je bila varnost in mir na svetu.

Frančišek je izrazil zaskrbljenost nad trenutnim položajem v Evropi. Celina doživlja »odločilni trenutek v svoji zgodovini« in mora znova najti svojo istovetnost, je pojasnil zbranim diplomatom. Zaradi »razdvojevalnih sil« ideja o Evropi nujno potrebuje posodobitev, ker bo le na ta način znova mogoče vzpostaviti neke vrste »novi humanizem«, pa tudi nekdaj Evropi lastno sposobnost integracije, dialoga in ustvarjalnega zagona. Sveti oče v procesu evropskega združevanja vidi »edinstveno priložnost za trdnost, mir in solidarnost med narodi«.

Tradicionalni novoletni nagovor pred diplomatskim zborom velja za enega najpomembnejših papeževih govorov o svetovni politiki. Zboru se je nedavno pridružila tudi Islamska republika Mavretanija.

Papež je ostro obsodil »ideologijo, ki izkorišča družbeno stisko za širjenje zaničevanja in sovraštva ter bližnjega označuje kot sovražnika«. Takšno miselnost, je zatrdil sveti oče, je nujno treba odpraviti. Ideologije se pogosto skrivajo pod krinko »odrešenika za narod«, za seboj pa v resnici puščajo »revščino, grobove, družbene napetosti in pogosto tudi smrt«. Mir – osrednjo temo papeževega nagovora – lahko dosežemo le s solidarnostjo, dialogom in sodelovanjem.

Sveti oče je podrobno spregovoril o trenutnem položaju beguncev. Migracijska problematika je »vprašanje, ki nobene države ne sme pustiti brezbrižne, medtem ko nekatere nosijo vse humanitarno breme, pogosto z velikimi stroški in neprijetnostmi«. V nobenem primeru ne smemo iz »dramatične krize« narediti preprostega izračuna. »Migranti so osebe z imenom, lastno zgodovino in družino«, je zatrdil papež. Jasno je obsodil vsako zavračanje beguncev: resničnega miru ne bomo dosegli, dokler bo en sam človek ranjen v svoji istovetnosti in omejen na številko v statistiki ali predmet gospodarskega interesa.

Od skupnosti držav papež pričakuje »konkretne geste sočlovečnosti«, ki so »temeljni dejavniki vsakega miru in razvoja, na katere še vedno čakajo cele države in milijoni ljudi«, je pojasnil Frančišek. Le v primeru, če družba ne odvrne pogleda od trpljenja bližnjega, je lahko odprta in pripravljena na pomoč, obenem pa v svojem jedru varna in mirna. Papež se je za sprejem beguncev izrecno zahvalil Italiji, Nemčiji, Grčiji in Švedski.

Vsak človek ima pravico, »da potuje v druge države in si tam ustvari bivališče«, je poudaril sveti oče. Obenem mora posamezna država zagotavljati družbeno vključevanje, ne da bi s tem ogrožala svojo lastno varnost, kulturno istovetnost in družbeno-politično ravnovesje. Migranti pa »ne smejo pozabiti, da je njihova dolžnost spoštovati zakone, kulturo in tradicijo dežel, ki so jih sprejele«.

Papež je v nagovoru diplomatom z vsega sveta verske voditelje in vlade spodbudil k skupnemu ukrepanju proti islamskemu terorizmu in drugim oblikam versko spodbujenega nasilja. Gre za »ubijalsko norijo, ki zlorablja ime Boga za širjenje smrti ter utrjevanje moči in oblasti«, je pojasnil. Skrajniški terorizem je sad »velike duhovne obubožanosti« in pogosto tudi socialne revščine.

Frančišek je v nagovoru med drugim spomnil na teroristične napade v Berlinu, Nici in Bruslju. Spregovoril je o »skrajniškem terorizmu« - besede »islamistični« ob tem ni uporabil. Izrecno je pohvalil pobudo Evropskega sveta za preprečevanje verskega skrajništva z medverskim in medkulturnim dialogom. Le s sodelovanjem verskih in političnih voditeljev se to nasilje lahko konča, je poudaril papež. Vse verske avtoritete bi morale »skupaj odločno poudariti, da ubijanje v imenu Boga ni dopustno«. Po papeževih besedah morajo verstva vedno spodbujati le mir.Vlade pa je pozval, naj se proti revščini borijo »s primerno socialno politiko«, da bi se tako lažje izognile širjenju verskega skrajništva. Obenem morajo zagotavljati versko svobodo v javnih prostorih in priznati konstruktivni prispevek veroizpovedi k izgradnji civilne družbe. Namesto da bi zgolj zagotavljala varnost lastnih državljanov in jim omogočala »mirno življenje«, bi morala politika dejavno spodbujati mir, z nenasilnim prizadevanje za družbeno pravičnost in spoštovanje človekovega dostojanstva.

Papež je skupnost držav znova pozval k prenehanju sirskega spora, v katerem se dogaja prava »humanitarna katastrofa«. Nujno potreben je začetek »resnih pogajanj«, je poudaril Frančišek. Prednostna točka za vse udeležene bi moralo biti spoštovanje mednarodnega prava z zaščito in pomočjo za vse civilno prebivalstvo. Pred kratkim sprejeto premirje naj bi bilo »znamenje upanja« za sirski narod.

V zvezi s tem je Frančišek izrazil še zahtevo po večjih prizadevanjih proti »škodljivi trgovini z orožjem«, pa tudi svojo osuplost nad raketnimi poskusi Severne Koreje, ki majejo trdnost celotnega območja. Papež je opozoril pred nevarnostjo nove jedrske oboroževalne tekme ter poudaril desetletja staro zahtevo Vatikana po zmanjšanju zalog orožja in prepovedi jedrskega orožja. Premagati je treba »strah in razdvojenost«, ki trenutno vladata v razpravi o jedrskem orožju, je dejal sveti oče. Škodljivo je tudi širjenje malokalibrskega orožja, ki spore le zaostruje ter prinaša vsesplošni občutek negotovosti in strahu.

Papež je predstavnike držav spodbudil tudi k pomilostitvi zapornikov ter uvajanjem ukrepov za njihovo vnovično vključevanje v družbo: odpuščanje ni v neskladju s pravičnostjo, temveč je tako kot pravičnost nujno potrebno za globoko ozdravljenje družbe, je prepričan papež Frančišek.

Vir: Kathpress / RV
Foto: RV