Papež Frančišek Evropo poziva, najznova odkrije svoje korenine. »Rad bi videl mater Evropo«, je dejal v pogovoruza novo knjigo, ki jo je na podlagi pogovorov s svetim očetom napisal francoskisociolog Dominique Wolton. Celina naj se ne boji in ne zapira, svetujepapež, čeprav je »Evropo trenutno strah«. Evropa je zgodovina »kulturne, večkulturneintegracije«, poudarja Frančišek. Če želimo danes določiti evropsko kulturo, sokrščanske korenine sicer zelo pomembne, nezanemarljivi pa so tudi različnijeziki in sposobnost integracije. Kot primer sveti oče navaja, da je všpanščini kar 40 % besed arabskega izvora.  

V Franciji, kjer sta država inCerkev strogo ločeni, bi morali na religije gledati kot na del kulture,predlaga papež. Popoln nesmisel je, če nekdo reče, da okoli vratu ni dovoljeno vidnonositi križa. Religije niso nikakršne »subkulture«. Nekdo nosi križ, drugi spetnekaj drugega, rabin nosi kipo, papež pa svoje pokrivalo, meni Frančišek. To je»zdravo« ločevanje države in Cerkve.

Sveti oče je tudi pojasnil, kakopomembno se mu zdi, da pojma »Cerkev« ne razumemo kot papeža, škofe induhovnike: »Cerkev je Božje ljudstvo.« Če si želimo predstavljati podoboCerkve, se moramo »odpraviti v kakšno vas, kjer življenje Cerkve dejanskoživijo, v bolnišnico, kjer veliko kristjanov – laikov in medicinskega osebja –rado priskoči na pomoč, ali pa v Afriko, kjer je dejavnih toliko misijonarjev«.Pri vseh teh dejavnostih pa za razliko od minulih obdobij ne gre več za to, dabi spreobračali, »ampak da bi služili« - s čimer bomo zagnali novo »revolucijo«,je prepričan papež.

Glede odnosa do spolnih zlorab jesveti oče pojasnil, da Cerkev pri tem vprašanju ne sme zavzeti »obrambnegapoložaja«. Če je duhovnik nekoga zlorabljal, je »bolan«. Cerkev bi moraladajati predloge, kako se izogniti zlorabam, otroke pa spodbujati, naj govorijo otem, kar se je zgodilo. V Franciji je bilo lansko leto veliko duhovnikovobtoženih zlorab. Ljudje so škofom očitali, da se na ta problem niso odzvali,čeprav so vedeli za očitke.

Papežev sogovornik, Francoz DominiqueWolton, se je rodil 26. aprila 1947 v Kamerunu. Študiral je pravo na pariškiustanovi »Institut d'etudes politiques de Paris« (IEP Paris), znani tudi podimenom »Siences Po«, zaključil je tudi študij sociologije. Wolton je trenutno napoložaju raziskovalnega direktorja ustanove »Centre national de la recherchescientifique« (CNRS) in se med drugim ukvarja z mediji, politično komunikacijoin Evropo. V svoji karieri je napisal več kot trideset knjig, ki so prevedene vveč kot dvajset jezikov. Med drugim je objavil knjige pogovorov s francoskimfilozofom in sociologom Raymondom Aronom (1981), pariškim kardinalom Jeanom-MarioLustigerjem (1987) in politikom Jacquom Delorsom (1994).

Wolton o sebi pravi, da je »laicistično francoski«. Krščanskakultura in katolištvo sta ga zaznamovala, vendar je danes agnostik. V pogovoruza francoski časnik Figaro jeWolton o papežu dejal, da je »navdušen nad njegovo vero, njegovim veseljem,dobroto, skromnostjo in jasnostjo«. V njunih pogovorih ni bilo ne tabu tem necenzure.

Vir: Kathpress
Foto: splet