Zapri
Iskanje

DA evropskih poslancev za rabo jedrske energije

Za vas piše:
Blaž Čermelj
Objava: 06. 07. 2022 / 13:13
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 06.07.2022 / 14:45
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

DA evropskih poslancev za rabo jedrske energije

DA evropskih poslancev za rabo jedrske energije
FOTO: Pixabay
Evropski parlament je podprl odločitev EU, ki investicije v jedrske in plinske elektrarne vsaj začasno opredeljuje kot okolju prijazne. Na današnjem glasovanju so tako zavrnili poskus blokiranja jedrske energije, saj je za njeno izločitev iz sistema taksonomij glasovalo le 278 od 353 potrebnih poslancev. Tako evropski energetski prehod ne bo več tako odvisen (tudi od ruskega) plina, za katerega EU v teh dneh množično išče zamenjavo.

Nova pravila bodo od leta 2023 v taksonomski pravilnik dodala tudi jedrske in plinske elektrarne, saj omogočajo bistveno hitrejši upad izpustov toplogrednih plinov, kot bi bilo to mogoče zgolj z obnovljivimi viri energije. S tem bodo investicije v te vire vsaj do leta 2045 označene kot "zelene". Ta ukrep bo med drugim omogočil, da bo njihovo financiranje lahko potekalo pod bistveno ugodnejšimi pogoji.

Razkol med državami je velik

Razprava v Evropskem parlamentu ni mogla skriti, da je prepad med zagovorniki in nasprotniki plina in jedrske energije kot prehodnima energentoma resnično velik in v tem trenutku praktično nepremostljiv. Tako Avstrija in Nemčija silovito nasprotujeta rabi jedrske energije, medtem ko si slednja ne predstavlja energetske tranzicije brez zemeljskega plina.

Razprava o zemeljske plinu in jedrski energiji že dolgo bremeni načrtovanje evropske energetske prihodnosti. Po idealnem scenariju naj bi sicer vse države po letu 2045 načrtovale le še energetske objekte, ki bi se napajali s pomočjo obnovljivih virov. Taksonomija EU pa naj bi bila pri tem vlagateljem v pomoč, da bi se lažje orientirali pri tem, ali so investicije, v katere vlagajo, res v skladu s strogimi okoljskimi standardi.

Zelena tranzicija brez jedrske energije in zemeljskega plina ni realna

Kljub vloženim milijardam se je izkazalo, da nobena od držav ne zmore uporabljati zgolj "zelenih" virov. Zato je potrebno prehodno obdobje, kjer se opuščajo najbolj problematični energenti. Pri jedrski energiji so glavni problem izjemno strupeni radioaktivni odpadki, ki bodo za okolje toksični še več sto tisoč let, medtem ko so izpusti toplogrednih plinov minimalni. Zemeljski plin pa je problematičen zlasti s stališča, da je to še vedno fosilno gorivo, ki pa okolje vseeno onesnažuje veliko manj kot raba premoga in povzroča tudi bistveno manjše izpuste ogljikovega dioksida. V zadnjih mesecih pa je Evropo sicer pretreslo tudi zavedanje, da plin v veliki meri prihaja iz Rusije, kar povečuje evropsko energetsko ranljivost.

Vendar zelene tranzicije brez njune pomoči ni mogoče izpeljati, zato bo še več desetletij potrebna takšna pomoč.

Globoka razdeljenost evropske politike

Neizglasovani predlog za izločitev je obenem pokazal tudi, da je grede vprašanja močno razdeljena tudi evropska strankarska politika. Za ohranitev so tako glasovali v Evropski ljudski stranki in Renew, medtem ko so Zeleni in Socialisti in demokrati glasovali proti.

Z delno ali popolno zaustavitvijo dobav plina soočenih že 12. članic

Razprave o evropski energetski prihodnosti v tem trenutku še zaostruje ustavljanje ruskih dobav plina članicam EU. S tem naj bi se že soočalo kar dvanajst članic. Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je tako v današnjem nagovoru poslancev poudarila, da bo EU že sredi meseca pripravila načrte ukrepanja za primer pojava izrednih razmer: "Zagotoviti je namreč treba, da bo plin stekal tja, kjer ga bodo najnujneje potrebovali." Ob tem računa na evropsko solidarnost in opozarja na lekcijo epidemije covida-19, ki je pokazala, kako nevarni so lahko egoizem, protekcionizem, zapiranje meja in prepovedovanje izvoza.

EU v tem trenutku sicer močno krepi dobavo zemeljskega plina iz drugih virov. Tako se je med drugim kar za trikrat povečal uvoz iz ZDA, medtem ko se je uvoz ruskega plina v primerjavi z lani na mesečni ravni zmanjšal za tretjino. Prav nadaljnje zmanjševanje odvisnosti od ruskega plina bo tudi ena od osrednjih nalog češkega predsedovanja Svetu EU, ki bo povezavo vodilo v drugi polovici letošnjega leta.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh