Protestantske Cerkve Evrope se bodo septembra srečale v Firencah. Na 7. redni skupščini Skupnosti evangeličanskih Cerkva Evrope (GEKE) med 20. in 26. septembrom pričakujejo dvesto petdeset delegatov, opazovalcev, gostov in predstavnikov medijev. Skupnosti, ki ima svoj sedež na Dunaju, pripada po lastnih navedbah sto šest evangeličanskih Cerkva v Evropi, torej skoraj vse. Glavni tajnik skupnosti je avstrijski luteranski škof Michael Bünker.

Gostiteljice v Firencah so evangeličanske Cerkve Italije. Na zasedanju naj bi določili smernice za delo skupnosti v naslednjih letih. Pri tem naj bi se osredotočali na prihodnost cerkvenega občestva in pluralnosti veroizpovedi v Evropi. Nadaljna pomembna tematska področja so jubilej reformacije leta 2017 in ekumenizem.

Redno skupščino Skupnosti evangeličanskih Cerkva Evrope priredijo vsakih šest let, na letošnji pa bodo izvolili nov svet in razpravljali o rezultatih strokovnih zasedanj, priporočilih delovnih skupin in predlogih različnih raziskav. Sprejete sklepe bodo predstavili vsem Cerkvam članicam. Udeleženci se bodo posvetovali tudi o vprašanjih pravičnosti, upoštevanju smernic, o bogoslužju in izobraževanju.

V času zasedanja v Firencah bodo nekaj časa namenili tudi srečanjem s krajevnimi protestantskimi Cerkvami. Korenine italijanskega protestantizma segajo v obdobje predreformacijskega gibanja valdencev, zato bodo osrednje nedeljsko bogoslužje obhajali v svetišču valdencev v Firencah. Poleg valdenske skupnosti sta gostiteljici skupščine še italijanska evangeličansko-luteranska Cerkev in tamkajšnja metodistična Cerkev s svojimi krajevnimi Cerkvami.

Kot je na predstavitvi za medije pojasnil škof Bünker, je beseda o svobodi temeljnega pomena za evangeličanske Cerkve, od skupščine pa pričakuje intenzivno razpravo in v prihodnost usmerjene sklepe.

Sto šest Cerkva s podpisom Leuenberškega soglasja iz leta 1973 udejanja cerkveno občestvo v Skupnosti evangeličanskih Cerkva Evrope. Skupno predstavljajo okoli petdeset milijonov evangeličanov. Cerkveno občestvo v smislu soglasja je mogoče ob skupnem razumevanju evangelija, ob čemer svoj ločevalni element izgubijo razlike v izpovedi vere in cerkvenih predpisih. Cerkve, ki so združene v skupnosti, so zavezane k skupnemu pričevanju in služenju. Obhajajo skupna bogoslužja, posvečevanja in imenovanja cerkvenih dostojanstvenikov pa medsebojno priznavajo. Pogosto si med Cerkvami ‘izmenjujejo’ pridigarje, njihovo oznanjevanje pa sega izven deželnih meja.