Skupščina Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) bo prvič zasedala v Sveti deželi: med 11. in 16. septembrom se bodo predsedniki katoliških škofovskih konferenc zbrali na žariščih odrešenjske in cerkvene zgodovine v Galileji, Jeruzalemu in Betlehemu. Skupščina je za evropske cerkvene dostojanstvenike obenem priložnost, da poromajo h koreninam krščanstva.

V napovedi tiskovnega urada CCEE v švicarsek St. Gallnu je govora o »enkratnem dogodku«. Sveta dežela je »vir evropskih korenin«. Veljalo bi razmisliti, »kakšen pomen je Evropa imela in ga še ima v tem delu sveta – tudi v luči kulturnih in družbenih napetosti, ki celino tako kot Bližnji Vzhod še daned prežemajo in povezujejo«.

Skupščina CCEE bo v Sveti deželi zasedala na povabilo latinskega patriarha v Jeruzalemu, Fouada Twala.

15. septembra so predvidena srečanja predsednikov škofovskih konferenc z vodilnimi izraelskimi in palestinskimi politiki. Posebno pozornost evropski škofje namenjajo srečanju z vzhodno Cerkvijo; kristjani v Sveti deželi so na poseben način povabljeni k javnim bogoslužjem evropskih škofov.

Začetek zasedanja je predviden 11. septembra v izobraževalnem središču »Domus Galilaeae/Beit HaGalil« v mestu Korazim na severu Izraela, nedaleč od Genezareškega jezera. Sveto mašo bo daroval prefekt vatikanske Kongregacije za škofe, kardinal Marc Ouellet. Osrednja tema zasedanja se glasi »Cerkev v različnih evropskih državah in veliki izzivi, ki jih mora premagati«. Osrednjo temo bodo škofje obravnavali na sedmih delovnih sejah.

12. septembra bo škofe nagovoril rektor semenišča latinskega patriarhata v Beit Jali, p. Jamal Khader. Opoldansko sveto mašo v Kafarnaumu bo daroval predsednik Albanske škofovske konference, nadškof Angelo Massafra. Od tam se bodo udeleženci odpeljali v Nazaret, kjer se bodo pred začetkom svetovnega srečanja družin v ameriški Filadelfiji srečali s krščanskimi družinami. Po slovesni procesiji pod vodstvom predsednika Italijanske škofovske konference, kardinala Angela Bagnasca, bodo udeleženci molili v baziliki oznanjenja na poseben način molili za uspeh sinode.

13. septembra bodo kardinali in škofje poromali v mestece Mi'ilya v severni Galileji, kjer bodo molili za preganjane kristjane. V Mi'ilyi živijo pretežno melkitski kristjani, kraj pa se ponaša z zgodovinsko posebnostjo: je eno izmed redkih mest, kjer so se med spopadi za ustanovitev države Izrael leta 1948 že dan po njihovem begu od pristojnega judovskega poveljnika lahko vrnili na svoje domove.

14. septembra bodo predstavniki CCEE pod vodstvom predsednika Grške škofovske konference, škofa Frangiskosa Papamanolisa, v cerkvi v Magdali obhajali sveto mašo. Nato se bodo preselili v Jeruzalem v središče »Notre Dame«. V Jeruzalemu se bodo udeležili procesije v cerkvi Božjega groba in s frančiškani molili večernice. Ob večerji se bodo sestali s konzuli evropskih držav, akreditiranimi v Jeruzalemu.

Osrednji dan zasedanja je 15. september, udeleženci pa bodo razpravljali o položaju kristjanov v Sveti deželi. Nato je predvideno srečanje z izraelskimi in palestinskimi politiki. Popoldne se bodo škofje odpravili v Betlehem, kjer bodo obiskali različne katoliške socialne ustanove. Sveto mašo v cerkvi sv. Katarine poleg bazilike Božjega rojstva bo obhajal patrirh Twal. Ob koncu slovesnosti bosta dve redovnici iz skupnosti, ki sta ju ustanovili pred kratkim beatificirani izraelski redovnici, poročali o svojem življenju in duhovnosti.

Betlehemska »etapa« bo torej v znamenju srečevanja z redovniki in redovnicami, ki predstavljajo »osrednji element« prisotnosti katoliške Cerkve v Sveti deželi. Večerja pa bo imela tudi ekumenski značaj: povabljeni so tudi predstavniki Cerkva v Sveti deželi.

16. septembra nbo predsednik CCEE, kardinal Peter Erdö iz Budimpešte daroval sveto mašo v baziliki Božjega groba, ob sklepu zasedanja pa bo tiskovna konferenca v Krščanskem medijskem središču.

Vir: Kathpress
Foto: splet