Komisija škofovskih konferenc pri Evropski zvezi, ComECE, je posvarila pred razpadom evropskega območja in izrazila zahtevo po novi stopnji integracije. Na trenutni stopnji integracije namreč Evropski zvezi ne bo uspelo premagati vseh izzivov, pred katerimi se je znašla skupnost držav, je v novem dokumentu evropske škofovske komisije o socilanem tržnem gospodarstvu pojasnil njen podpredsednik in münchenski nadškof kardinal Reinhard Marx.

Propad skupnih vrednot bi pod vprašaj postavil tudi dosežke skupnega trga, česar pa ne velja pustiti iz rok. Notranji evropski trg je sicer pogosto ocenjen kritično, vendar je odločilno prispeval k temu, da so evropski narodi zaživeli v miru ter da so evropski državljani lahko uživali svobodo in blagostanje.

V novem dokumentu evropski škofje izražajo zahtevo po močnejši usmerjenosti gospodarstva v skupno dobro. Ljudje ne smejo biti zreducirani zgolj na njihovo vlogo izdelovalcev ali potrošnikov. Trg ne bi smel prodirati na vsa življenjska področja. Dolžnost ne le držav, pač pa tudi uporabnikov je, da trgu postavljajo meje.

Evropski škofje si med drugim prizadevajo za boljše zakone in pravila na področju svetovnega finančnega trga. Nadzor in urejanje finančnega in bančnega sektorja bi morala biti deležna prav posebne pozornosti.

Ponovno bi bilo potrebno preveriti sistem vrednot, ki služijo kot temelj, kajti po mnenju škofov je enostranska usmerjenost gospodarstva v večanje dobička povsem zgrešena. Med konkretnimi zahtevami so škofje navedli usklajevanje menedžerskih plač glede na dolgoročni uspeh njihovih investicijskih in kreditnih odločitev in pri tem vsekakor ohranjati neko zgornjo mejo.

Pri ComECE so izrazili tudi zahtevo po poglobitvi evropske enotnosti. V 19. in 20. stoletju posamezne države niso bile sposobne zagotavljati dolgotrajnega miru, prav tako pa se Evropska zveza na tej stopnji integracije ne bo zmogla uspešno spopasti z vsemi izzivi.

Evropski škofje pojasnjujejo, da bi bilo v številnih evropskih držav na voljo lahko še veliko delovnih mest, če bi bili davki omejeni na dejavnik dela. ‘Evro pakt’, h kateremu so pristopile skoraj vse države članice, pa ponuja inštrument, ‘ki na prostovoljnem temelju dopušča korake k izravnavi davčne in socialne politike,’ so prepričani evropski škofje.

Evropski zvezi med drugim priporočajo, naj posveti več pozornosti družinski in izobraževalni politiki in naj pri sprejemanju preseljencev upošteva interese njihovih držav ter spoštuje njihovo dostojanstvo. Škofje so izrazili tudi zahtevo, naj bo evropsko gospodarstvo urejeno tako, da bo ob njem moč ohranjati naravne eksistenčne temelje. V nasprotnem primeru Evropa ne bo zmogla doseči ne konkurenčnosti ne socialne pravičnosti.