Od 20. do 24. oktobra zaznamujemo evropski teden varnosti in zdravja pri delu 2014, ki je vrhunec kampanje Zdravo delovno okolje. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in njena skupnost partnerjev nadaljujejo kampanjo Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta. Namenjena je ozaveščanju delodajalcev in delavcev o psihosocialnih tveganjih v zvezi z delom, pri čemer bo poseben poudarek na stresu v zvezi z delom.

Varno okolje in dobri medsebojni odnosi preprečujejo stres

Direktorica agencije EU-OSHA dr. Christa Sedlatschek je povedala: »To je težava, ki lahko povzroči ogromne stroške v zvezi z zdravjem zaposlenih in zdravjem v podjetjih. Glede na to, da je stres, povezan z delom, druga najpogosteje navedena zdravstvena težava v Evropi in da so stroški podjetij v zvezi z duševnimi motnjami ocenjeni na približno 240 milijard evrov letno, je to vprašanje, ki ga preprosto ne smemo prezreti. Kot je razvidno iz celotnega programa prireditev tega tedna, si naša mreža po Evropi uspešno prizadeva zagotoviti, da bodo o tem obveščeni delodajalci in zaposleni.« Priporočajo, naj bodo delodajalci pozorni na znake stresa in ukrepati, preden se razvijejo bolezni, povezane s stresom. Upoštevati pa mora tudi, da se delavci na isto situacijo lahko različno odzovejo. Preventivna kampanja in teden varnosti in zdravja pri delu priporočata izboljšanje odnosov v službi ter varno in urejeno delovno okolje. Slabi medsebojni odnosi in izgorelost lahko pripomorejo k stresu pri delu. Za polovica ali več vseh dni odsotnosti na delovnem mestu je kriv prav stres, poleg tega pa odsotnost zaradi stresa traja dlje kot zaradi drugih vzrokov.

Prepoznavanje stresa pomembno za delodajalce

V Sloveniji kampanje že od leta 2002 vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Peter Pogačar, generalni direktor, meni, da je »kampanja prava priložnost, da se delodajalci in delavci naučijo ustrezno prepoznavati psihosocialna tveganja v zvezi z delom. Delodajalce želimo seznaniti s pozitivnimi učinki obvladovanja psihosocialnih tveganj in jih spodbuditi k uporabi preprostih in uporabniku prijaznih orodij za njihovo upravljanje«. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS v sodelovanju z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu pripravlja v okviru projekta OiRA uporabniku prijazno spletno orodje OiRA za ocenjevanje psihosocialnih tveganj, ki bo delodajalcem na voljo brezplačno.
Kaj povzroča stres na delovnem mestu?

Glede na najnovejše raziskave v Evropski uniji je vse več delavcev na delovnem mestu izpostavljenih stresu, ki ga povzročajo ustrahovanje, nadlegovanje, trpinčenje, fizično in verbalno nasilje, različne oblike diskriminacije, mobing, grožnje nadrejenih in strah pred izgubo dela.

Anketa, ki je bila v Sloveniji izvedena leta 2013, kaže, da kar 72 odstotkov delavcev pogosto doživlja stres na delovnem mestu, med vzroki pa so naštevali predvsem visoko intenzivnost dela in slabo organizacijo, žalitve, grožnje in poniževanja. Leto prej so ugotovili, da 40 odstotkov delavcev čuti splošno utrujenost. Psihičnemu nasilju pa so bolj izpostavljene ženske. Najnovejša raziskava je bila opravljena letos. Skoraj 32 odstotkov delavcev je priznalo , da so na delovnem mestu podvrženi psihičnim pritiskom. Med njimi je kar 90 odstotkov anketirancev kot razlog navedlo hude časovne pritiske in preobremenjenost z delom. Manjši odstotek vprašanih je navedel še nadlegovanje, ustrahovanje, nasilje in grožnje.

Ob velja omeniti, da se v tudi tem tednu, ki je posvečen zdravju na delovnem mestu, v medijih komaj kaj govori o tej tematiki.

Ka je stres?

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Povzročijo ga lahko dogodek, človek ali predmet, ki ga delavec doživlja kot stresni element. Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje, stres pa je odziv na to dogajanje. Stresorji na delu so poleg omenjenih še nezdrave socialne razmere, pomanjkanje podpore vodstva in sodelavcev, slabi medosebni odnosi, nasprotujoče si zahteve, nejasnost glede nalog delavca, neučinkovito sporazumevanje ... Zaradi stresa se pojavijo izgorelost, depresija, izčrpanosti težave s koncentracijo, bolezni srca in ožilja ter mišično-kostne bolezni, človek pod stresom lahko celo začne uživati alkohol ali mamila. Delavec dela pod stresom manj učinkovito, je večkrat odsoten ali hodi na delo bolan, s tem pa se povečuje tudi možnost poškodb na delovnem mestu.