V Narodni galeriji v Ljubljani bo danes, 15. junija, ob 19. uri odprtje razstave baročnega kiparja Johannesa Komersteinerja in njegovega kroga. Razstava, ki bo odprta do 25. septembra, nosi naslov Figura in ornament.

Na ogled je 36 del Johannesa Komersteinerja in mojstrov iz njegove delavnice. S temi deli se Komersteiner suvereno uvršča na zemljevid umetnosti druge polovice 17. stoletja pri nas in na Hrvaškem.


Kompozicija združenih oltarjev Matere Božje in sv. Ladislava Ogrskega

Oltarja Matere Božje in sv. Ladislava Ogrskega, narejena za kapeli stranskih ladij zagrebške katedrale, sta bila med veliko prenovo leta 1882 odstranjena. Gjuro Szabo (1875–1943), znan konservator in ravnatelj Muzeja za umetnost in obrt v obdobju med svetovnima vojnama, je tedaj že precej uničena oltarja rešil in sestavil v celoto ter razstavil v muzejskem atriju.

Sv. Ladislav Ogrski in sv. Emerik vojvoda

Johannes Komersteiner je v Sloveniji manj znan kipar. Večinoma je delal na Hrvaškem. V Ljubljano pa je bil med letoma 1673 in 1687. V Ljubljani je postavil kamnita vodnjaka Herkula, ta je zdaj v veži ljubljanske mestne hiše, in Neptuna, ki je zdaj del vodnjaka na stičišču Gosposke in Salendrove ulice v Ljubljani.

Tradicionalno rezbarsko-kiparsko kulturo Kranjske, ki se je izražala predvsem v ustvarjanju zlatih oltarjev, je Komersteiner moderniziral z baročnimi novostmi, med katere sodijo nekateri dekorativni elementi in slogovno naprednejše oblikovanje figur.

V zagrebških pisnih virih se prvič pojavi leta 1676, ko se je v pogodbi za izdelavo kipa za zagrebški jezuitski kolegij lastnoročno podpisal in v nemščini pripisal, da je kipar iz Ljubljane. V kiparstvo severne Hrvaške je prinesel nekatere novosti, ki se kažejo v oblikovanju svetniških figur, v arhitekturi in ornamentiki oltarjev in pravzaprav pomenijo prodor baroka na to območje. Ustvaril je oltarje za katedralo in jezuitsko cerkev sv. Katarine v Zagrebu.

Kip škofa je bil shranjen na podstrešju kapele v Mišincih (župnija Žakanje), zgrajene v 19. stoletju. Očitno je bil prenesen z nekega uničenega oltarja. Od leta 1994 je v krajevnem muzeju v Ozlju, vključen v stalno postavitev cerkvene umetnosti. Kip svetega škofa ima vse odlike Komersteinerjevega rokopisa in sodi med njegova najboljša dela.

Razstava Figura in ornament/Barok – Johannes Komersteiner in njegov krog je bila v Muzeju za umetnost in obrt postavljena v sodelovanju z Zagrebško nadškofijo in Hrvaškim restavratorskim zavodom. Podprli so jo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestni urad za izobraževanje, kulturo in šport mesta Zagreb in Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške.

Vir: Narodna galerija