Avtorja filma scenarist Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj. Foto: I. Ž.

V torek, 20. marca, so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani prikazali dokumentarni film Samo idealisti o slovenskih padalcih. Šest so jih umorili med vojno, dvanajst pa Ozna in Udba po vojni.

Tako kot o drugih komunističnih zločinih, se tudi o t. i. primorskih padalcih ni smelo govoriti ves čas režima, torej 45 let. Če so nekatere vidike padalske zgodbe do tistega obdobja obravnavali le redki zgodovinarji in publicisti, na primer Pavel Dobrila, France Škerl, Albert Klun, Janko Perat, Dušan Biber in kdo v emigraciji, so se po demokratizaciji Slovenije in odprtju arhivov notranjega ministrstva v Ljubljani, a tudi britanske službe SOE v Londonu, raziskave in objave pomnožile. Knjigo o njih je leta 1989 napisal publicist Jože Vidic. Potem pa je tržaška revija Mladika v letnikih 1995 in od 1997 do 2005 skoraj v vsaki številki objavila članke s spomini in dokumenti o primorskih padalcih, ki jih je pripravljal Ivo Jevnikar. Leta 1999 se je na Radiu Trst zvrstilo 22 dokumentarnih oddaj Z Bazovico v srcu. Pričevanjske knjige so izdali Saša Rudolf, Stanko Simčič in drugi, napisanih je bilo nekaj nalog in disertacij, strokovna zgodovinska dela so objavili Ljuba Dornik Šůbelj, Gorazd Bajc, Blaž Torkar, Samo Kristen, Sebŕstian Richie in drugi. Nastali so krajši dokumentarci ter večja razstava Ivan Rudolf in padalci.


Primorski padalci med urjenjem v Egiptu

Junaško in tragično zgodbo primorskih padalcev pa je pred svetovno javnost spravil takrat v Trstu živeči angleški veteran in časnikar John Earle s knjigo Cena domoljubja, ki je izšla v angleščini in nato v italijanskem in slovenskem prevodu. On je tudi dal pobudo, da je od leta 1998 vsako leto 11. novembra v Škrbini v priredbi vaške skupnosti in občine Komen spominska slovesnost, ki se je udeležujejo tudi britanski in ameriški diplomati.

Samo idealisti

Dokumentarni film Samo idealisti (nastal je v okviru televizije RAI v Trstu) pripoveduje zgodbo o slovenskih padalcih, ki so jih britanske obveščevalne službe med drugo svetovno vojno izurile za telegrafiste, tolmače in minerje ter jih nato večinoma s padali spuščale na okupirana območja, da bi pomagali v vojni proti okupatorju. Njihove pripovedi sta dolga leta spremljala publicist in avtor dokumentarnega filma Ivo Jevnikar ter režiserka Marija Brecelj.


V Škrbini na Krasu so jim postavili spominsko ploščo, ob kateri je vsako leto novembra spominska slovesnost.

Dokumentarni film sta začela snovati že leta 1998. »Toliko časa je ideja zorela v nas. Takrat smo opravili več intervjujev, zbrali smo več kot 20 ur radijskih oddaj. Ves material je bil zanimiv za radio, a se nam je zdelo koristno, da glavne pričevalce posnamemo tudi s kamero,« se je začetkov spomnila režiserka Marija Brecelj. Material se je z leti kopičil, časa za dokumentarni film pa je zmanjkovalo. »Ko se je Ivo upokojil, sem mu rekla, da je zdaj zadnji čas,« je še pristavila.

Angleški »špijoni«

Pripoved vsakega od 27 padalcev je posebna in edinstvena, a skupno jim je, da so imeli svojo domovino radi in so se bili pripravljeni zanjo boriti. Italijani so jih leta 1940 in 1941 mobilizirali v svojo vojsko. Po kapitulaciji Italije so pristali v ujetništvu na severu Afrike.

Med vojno in po vojni so jih komunisti »zasliševali« in mučili, nekatere pa ubili, ker so jih imeli za angleške »špijone«, kar je bila neresnica.

Konec 90. let jih je bilo živih le še pet: Ivo Božič, Cvetko Šuligoj, Stanislav Simčič, Ciril Kobal in Venceslav Ferjančič, ki se je po vojni preselil v Argentino. Prav njihove izpovedi dajejo filmu posebno vrednost.

Jevnikar: »Dokumentarni film je povzetek vseh prizadevanj, da bi počastili te mlade fante in njihove žrtve. Po vojni so nanje gledali kot na angleške agente, a bili so le patrioti in idealisti. Želeli so se boriti proti fašizmu.” Od tod tudi naslov filma, Samo idealisti.