V zadnjem času je zaradi uvedbe zakona o asistiranem samomoru v Cerkvi in družbi veliko govora o pomembnosti spoštovanja življenja od spočetja do naravne smrti.

Dejstvo je, da zgodbe vedno nagovorijo bolj kot pa kakršnokoli razlaganje ali žuganje. Tega se dobro zaveda tudi Anica Sečnik, upokojena višja medicinska sestra, ki je pred leti po šolah skupaj z višjo medicinsko sestro Meto Tavčar predavala spolno vzgojo: »Z besedami nikoli ne moreš povedati toliko, kot lahko sporočiš s filmom.« Šolarjem sta v tistem času predvajali igrani film Splav, ženina odločitev. »Ob tem je šla običajno zbornica v zrak, razdelili so se v dva tabora. Govorjenje o splavu ima vedno tak učinek na ljudi,« pove Sečnikova. »Seveda pa je film sčasoma zastarel in sem si že zdavnaj želela najti novega.« Iskala je dober igran film z močno zgodbo v podporo življenju in hkrati dovolj kratek, da ga je mogoče predvajati tudi v sklopu šolske ure.

»Posnemimo film!«

Ker takega filma ni bilo na spregled, je dobila idejo, d...