Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Forum Sao Paulo in kulturna vojna

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 30. 01. 2023 / 07:46
Oznake: Knjiga, Politika
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2023 / 10:05
Ustavi predvajanje Nalaganje
Forum Sao Paulo in kulturna vojna
Alejandro Pena Esclusa. VIR: fuerzasolidaria.org

Forum Sao Paulo in kulturna vojna

Založba Nova obzorja je izdala prevod knjige venezuelskega avtorja Alejandra Pena Esclusa, Forum Sao Paulo in kulturna vojna, o infiltraciji kulturnega marksizma v družbe po svetu.

V drugi polovici 20. stoletja smo bili priča vzponu levičarskih ideologij, ki so se prebijale v ospredje s pomočjo dolgega pohoda skozi ustanove in kulturne vojne.

Forum v Sao Paulu združuje južnoameriške levičarske stranke in se, kot je v knjigi Forum Sao Paulo in kulturna vojna nazorno prikazal Alejandro Pena Esclusa, poslužuje socialnega inženiringa in drugih subverzivnih metod za doseganje svojih ciljev.

Vzporednice z levičarskim delovanjem in kulturnim marksizmom v Sloveniji

Čeprav gre za drugačno okolje od našega, evropskega, lahko opazimo vzporednice z levičarskim delovanjem v Sloveniji in Evropi, zaradi česar je ta knjiga zanimivo in nadvse poučno branje za vse, ki jih zanima, kako levica uveljavlja svoje nazore.

Avtor Alejandro Pena Esclusa je venezuelski politik in predsednik nevladnih organizacij Fuerza Solidaria in UnoAmerica.

Predgovor k slovenskemu prevodu je napisal Janez Janša, ki opozarja na nekatere vzporednice med levičarskim delovanjem in kulturnim marksizmom v Sloveniji ter omenjenim forumom.

Esclusa je opozarjal na destruktivne dejavnosti levice

Kot politik je bil avtor v svoji domovini dolgoletni nasprotnik Huga Chaveza in socialistov, zaradi česar je bil tudi zaprt.

Skozi leta je v mnogih člankih in knjigah opozarjal na destruktivne dejavnosti levice, od uničevanja temeljnih družbenih tradicionalnih vrednot do vpletenosti Foruma Sao Paulo in levičarskih politikov v mamilarske posle.

Knjiga Forum Sao Paulo in kulturna vojna ne zajema le podrobnega opisa vseh teh dejavnosti, temveč gre še dlje.

Esclusa se je vrnil globlje v preteklost, na začetek 20. stoletja, k Frankfurtski šoli in italijanskemu marksistu Antoniu Gramsciju, ki je skupaj z misleci Frankfurtske šole idejni oče tega, čemur danes pravimo kulturni marksizem.

Alejandro Pena Esclusa in Janez Janša. VIR: Twitter SDS

Prikaz kulturnega marksizma in levičarske kulturne vojne

Skozi dokaj kratka, a hkrati temeljita poglavja je Esclusa bralcu osvetlil začetke levičarske kulturne vojne in nas popelje vse do današnjega delovanja Foruma Sao Paulo.

Pri tem je po vrsti jasno in razločno opisal tudi različne plati kulturnega marksizma in levičarske kulturne vojne, od spolne revolucije do relativizma in ideologije spola.

Knjiga zajema tako levičarske aktivnosti, ki so navezane na južnoameriške družbene razmere, kot tudi bolj splošne dejavnosti, ki jih lahko opazimo tudi pri nas.

Kako se upreti razdiralnim idejam sodobne levice

Na koncu nam je avtor postregel z nasveti in s predlogi, kako se upreti razdiralnim idejam sodobne levice, ki želi uničiti tradicionalne družinske vrednote.

Avtor je temo razdelil na devetnajst kratkih, a vsebinsko bogatih poglavij:

Forum Sao Paulo trideset let pozneje, Izvor kulturnega boja, Antonio Gramsci, ideolog kulturnega boja, Willi Müzenberg, Leninov operater, Frankfurtska šola, tovarna ideologij, Kulturni boj in prebivalstvo, Spolna revolucija, Teologija osvoboditve, Indigenizem /povezan je z uničevanjem domorodnih indijanskih ljudstev v Ameriki/, Environmentalizem, Trgovina z mamili, Marksistični pacifizem, Relativizem, Ideologija spola, Čarovništvo in satanizem, Kolumbija, iluzija mirovnega procesa, Španija, tarča Foruma Sao Paulo, Kaj narediti s kulturnim bojem?, Nujna potreba po Forumu za svobodo.

Ljubljana, protesti Ne janšizmu, svoboda vsem, 24. julija 2020 – novodobni totalitarizem v Sloveniji. FOTO: Ivo Žajdela

Ni kulturni marksizem na globalni ravni zlezel že v vsako poro življenja?

Alejandro Peňa Esclusa je navedel misel kitajskega filozofa in stratega Sun Cuja, ki je zapisal, da je najpomembnejše nasprotnika premagati mentalno, kar pomeni v njegovih vrstah vzbuditi občutek poraza, še preden se bitka sploh začne.

Se mar ne zdi, da je tradicija že poražena? Ni kulturni marksizem na globalni ravni zlezel že v vsako poro življenja?

Je njegov dobro organizirani in sumljivo financirani pohod skozi ustanove, njegovo brezsramno sprevračanje pomena besed in miselno okupacijo degradiranih množic sploh še mogoče ustaviti?

Če smo se izza železne zavese še lahko ozirali proti Zahodu, je zdaj katastrofa globalna.

Projekt kulturnega marksizma je očitno v veliki meri uspel ne le okoli nas, temveč v mnogih deželah.

Če se je zdelo, da onkraj železne zavese še obstaja kak drugačen svet, je kulturni marksizem okužil mnoge dežele sveta. Vseeno pa si ni mogel podrediti prav vseh ljudi. Nekaterim je uspelo ubežati pogubnemu pranju možganov.

Seveda so zato razglašeni za nazadnjake, bedake, malopridneže, fašiste ali na primer janšiste, skratka za drugorazredne.

Ljubljana, protesti Ne janšizmu, svoboda vsem, 24. julija 2020 – levičarsko »gospodarjenje«. FOTO: Ivo Žajdela

Delovanje kulturnega marksizma v Sloveniji

V spremni besedi je Janez Janša opisal delovanje kulturnega marksizma v Sloveniji, ki se zaradi jugoslovanske preteklosti razlikuje od njegove poti skozi ustanove na Zahodu.

Pri nas so namreč ob demokratizaciji mnoge ustanove že bile v rokah komunistov, ki se danes predstavljajo kot liberalci ali socialni demokrati. Zato pohod skozi ustanove velikokrat sploh ni bil potreben.

Knjiga tako daje jasnejšo sliko o družbenopolitičnem dogajanju in levičarskih trendih, ki so vidni tako pri nas kot drugje po svetu.

Ljubljana, protesti Ne janšizmu, svoboda vsem, 24. julija 2020 – levičarski totalitarizem. FOTO: Ivo Žajdela

Postdemokratična družba, vladavina neizvoljenih in barbarstvo

V spremni besedi Postdemokratična družba, vladavina neizvoljenih in barbarstvo je Janez Janša zapisal:

»Zaradi nedokončane tranzicije v demokratično družbo kulturnemu marksizmu v Sloveniji ni bilo treba opraviti dolgega pohoda skozi ustanove, da bi zavzel medije, šolstvo, sodstvo, kulturne ustanove ipd.

Celotno omrežje nekdanje tajne politične policije je ostalo nedotaknjeno, tako kot v Ruski federaciji. Vladimir Putin se je v Ruski federaciji pri utrditvi svoje oblasti zato lahko trdno naslonil na omrežje KGB.

Še trdneje se je na neokrnjeno in nelustrirano omrežje nekdanje sebi podrejene tajne politične policije SDV v Sloveniji naslonil Milan Kučan s svojim Forumom 21 oziroma z vzporednim mehanizmom.«

Spremna beseda Janeza Janše:

Alejandro Pena Esclusa, Forum Sao Paulo, Kulturna vojna, spremna beseda Janez Janša.doc

Nalaganje
Nazaj na vrh