Franci Lazarini s knjigo Trg pred sodno palačo na dan predstavitve v Ljubljani 22. junija 2026. Foto: Ivo Žajdela

Dr. Franci Lazarini v žepni knjigi Trg pred sodno palačo s poglobljenim pregledom zgodovine, arhitekture in urbanističnega pomena predstavlja trg pred ljubljanskim sodiščem, danes znan kot Miklošičev park. Avtor se pri tem osredotoča na ključno vlogo arhitekta in urbanista Maksa Fabianija (1865–1962) pri načrtovanju trga po ljubljanskem velikonočnem potresu leta 1895. Ob tem so predstavljene tudi posamezne stavbe, ki obdajajo trg, ter njegov politični in simbolni kontekst, vključno s spomenikoma cesarju Francu Jožefu I. in Francu Miklošiču, ki pričata o procesu slovenske nacionalne emancipacije. Kljub kasnejšim spremembam, zasnova trga predstavlja enega ključnih primerov Fabianijevega vizionarskega urbanizma in enega osrednjih simbolov secesijske Ljubljane. Knjiga je posvečena 160. obletnici rojstva Maksa Fabianija.

Edini secesijski trg v Sloveniji

Trg pred ljubljanskim sodiščem na srečo ne sodi med turistično najbolj oblegane predele slovenske prestolnice, pa tudi večina Ljubljančanov mu na poti od mestnega središča do železniške postaje (ali obratno) ne namenja posebne pozornosti. Z izjemo strokovnjakov se le redkokdo zaveda, da je trg nastal po enotni zamisli, ki so jo sicer kasnejše gradnje nekoliko pokvarile, da gre za edini secesijski trg v Sloveniji, da je nekoč zaradi svojega imena in spomenika cesarja Franca Jožefa I. nosil močno politično sporočilo, da so bile stavbe na trgu v lasti najuglednejših ljubljanskih meščanov svojega časa in da je v več ozirih pomembna priča dogajanja v popotresni Ljubljani.

Miklošičev spomenik. Foto: Ivo Žajdela

Načrt za trg pred sodno palačo je naredil arhitekt in urbanist Maks Fabiani

Današnja podoba trga se je izoblikovala v celotnem 20. stoletju, zanjo pa so zaslužni različni arhitekti in umetniki. Med njimi osrednje mesto zavzema arhitekt in urbanist Maks Fabiani (Kobdilj, 1865–Gorica, 1962), avtor prvega načrta za trg pred sodno palačo, ki je zaradi določitve gabaritov najbolj zaslužen za njegov enotni videz in čigar 160. obletnico rojstva smo praznovali v letu 2025. Obeleževanje tega jubileja je bilo v primerjavi z nedavnimi praznovanji Plečnikovega in Ravnikarjevega leta precej skromno, posledično pa je Fabianijeva izjemna vloga tako na Dunaju in v Trstu kot v Ljubljani laični javnosti relativno neznana.

Krisperjeva hiša je bila zgled drugim in predstavlja edino Fabianijevo secesijsko stavbo v Ljubljani. Foto: Ivo Žajdela

Izjemen, a spregledan arhitekturni in urbanistični biser

Franci Lazarini v knjigi Trg pred sodno palačo predstavlja enega njegovih osrednjih projektov, ki sodi tudi med najvidnejše dosežke ljubljanskih mestnih oblasti v prvih letih po potresu. Trg, ki je v zgodovini zamenjal več imen, predstavlja z zgodovinskega in urbanističnega vidika, obravnava arhitekturne značilnosti stavb, ki ga obdajajo, razvoj zelene površine v njegovem središču, cesarjev in kasnejši Miklošičev spomenik kot eno njegovih glavnih točk, spregovori pa tudi o pomenu tega izjemnega, a spregledanega arhitekturnega in urbanističnega bisera. Avtor upa, da bo s to knjigo vzbudili zanimanje zainteresirane javnosti za ta mestni predel, pa tudi za življenje in delo Maksa Fabianija, pionirja slovenske moderne arhitekture in enega ključnih snovalcev popotresne Ljubljane.

Čudnova hiša, zadnji krik dunajske arhitekturne mode, je delo slovenskega secesijskega arhitekta Cirila Metoda Kocha. Foto: Ivo Žajdela

Po potresu leta 1895 se je Ljubljana začela spreminjati v sodobno mesto

Prenovo po katastrofalnem potresu leta 1895 so mestni očetje uspešno izkoristili za modernizacijo Ljubljane, ki se je iz »dolge vasi« postopoma začela spreminjati v sodobno srednjeevropsko mesto. Med drugim so izdelali regulacijski načrt, uredili kanalizacijo, zgradili javno kopališče in mestno ubožnico, precejšnjo pozornost pa so namenili novim zelenim površinam.

Čudnova hiša je bila zadnji krik dunajske arhitekturne mode. Foto: Ivo Žajdela

Ljubljana je dobila bolj slovenski videz

Mesto je dobilo elektriko, tramvaj, več novih šol in drugih kulturnih ustanov, javne spomenike Francetu Prešernu, Janezu Vajkardu Valvasorju, Primožu Trubarju in cesarju Francu Jožefu, z namestitvijo zgolj slovenskih (namesto dotedanjih dvojezičnih, slovensko-nemških) uličnih tabel pa je Ljubljana dobila tudi bolj slovenski videz.

Čudnova in Pirčeva hiša.

Secesija je za podobo Ljubljane enako pomembna kot barok ali Plečnik

Pomembno pa je potres vplival tudi na arhitekturni razvoj, saj je povečana gradbena dejavnost privabila v mesto vrsto arhitektov, ki so k nam prinesli zlasti secesijo. Ta je za današnjo podobo Ljubljane enako pomembna kot barok ali delovanje Jožeta Plečnika. Med arhitekti, ki so na prelomu stoletja sooblikovali slovensko prestolnico, je igral pomembno vlogo Maks Fabiani, nekdanji Slovenski trg pa je brez dvoma ena njegovih najpomembnejših realizacij.

Pirčeva hiša. Foto: Ivo Žajdela

Na Slovenskem trgu prevladuje secesija

Čeprav Fabianiju lahko pripišemo le osnovno zasnovo trga, saj so stavbe delo različnih arhitektov, pa je prav z vnaprejšnjo določitvijo gabaritov arhitektu uspelo doseči arhitekturno enoten trg, kar je tedaj predstavljalo novost ne le v Ljubljani, temveč v Sloveniji nasploh. Dodatno k enotnosti prispeva tudi izbira arhitekturnega sloga, saj z izjemo stavbe sodišča, ki je bila v času načrtovanja trga že v gradnji, hiše Miklošičeva cesta 22 in po drugi svetovni vojni zgrajenega Mihevčevega Doma sindikatov na trgu prevladuje secesija.

Deghenghijeva hiša. Foto: Ivo Žajdela

Slovenski trg je tako rekoč sinonim za secesijsko Ljubljano

Tako je Slovenski trg tako rekoč sinonim za secesijsko Ljubljano. Pri tem je treba posebej izpostaviti Krisperjevo hišo, ki je bila zgrajena kot zgled drugim in predstavlja edino Fabianijevo secesijsko stavbo v Ljubljani, ter njegovo Kleinmayr-Bambergovo hišo, ki je eden najboljših primerov arhitektove slogovne preorientacije po letu 1905, t. i. baroccus fabianensis.

Hiša na Miklošičevi 22 ima neoklasicistične elemente. Foto: Ivo Žajdela

Čudnova hiša je bila zadnji krik dunajske arhitekturne mode

Izjemnega pomena so tudi dela drugega pomembnega slovenskega secesijskega arhitekta Cirila Metoda Kocha, ki zavzemajo večji del zahodne stranice trga in po svoji arhitekturni členitvi predstavljajo zadnji krik dunajske arhitekturne mode, še zlasti Čudnova hiša, pri kateri lahko vidimo več citatov arhitekturnih stvaritev Otta Wagnerja in Josepha Marie Olbricha. Omeniti pa je treba še Regalijevo hišo, za katero je načrte izdelal kipar Franc Berneker. Slednja z arhitekturnega vidika sicer ni tako zanimiva, jo pa odlikuje pomembno secesijsko kiparsko okrasje (figuri sužnjev pod konzolnim pomolom, reliefa na vratnih krilih), docela izjemno v slovenskem prostoru.

Pogačnikova hiša. Foto: Ivo Žajdela

Slovenski trg je priča vzpona in samozavesti Slovencev

Nenazadnje je Slovenski trg tudi priča vzpona in samozavesti Slovencev v prvih desetletjih 20. stoletja, poudarja Franci Lazarini. Ne le da med naročniki oziroma lastniki stavb prevladujejo ugledni slovenski meščani (Valentin Krisper, Josip Regali, Otomar Bamberg, Maks Pirc), kljub množici dunajskih in graških arhitektov, ki so tedaj delovali v Ljubljani, so skoraj vse stavbe na trgu nastale po načrtih slovenskih arhitektov oziroma umetnikov (Maks Fabiani, Ciril Metod Koch, Franc Berneker), zidala pa so jih ljubljanska gradbena podjetja (Gustav Tönnies, Faleschini & Schuppler) ali stavbeniki (Filip Supančič). Spomenik cesarja Franca Jožefa I. in njegov naslednik, spomenik Franca Miklošiča, pa nista le deli izjemnih kiparjev Svetoslava Peruzzija in Tineta Kosa, temveč pomembno pričata tudi o turbulentni slovenski zgodovini 20. stoletja.

Za Regalijevo hišo je načrte izdelal kipar Franc Berneker. Odlikuje jo pomembno secesijsko kiparsko okrasje (figuri sužnjev pod konzolnim pomolom, reliefa na vratnih krilih), docela izjemno v slovenskem prostoru. Foto: Ivo Žajdela

Podroben pregled zgodovine, arhitekture in urbanističnega pomena Slovenskega trga

Eden najboljših poznavalcev arhitekturne zgodovine Ljubljane Bogo Zupančič je v recenziji zapisal, da umetnostni zgodovinar dr. Franci Lazarini v žepni knjigi z naslovom Trg pred sodno palačo, s katero se obeležuje 160. obletnica rojstva arhitekta Maksa Fabianija, vešče prepleta in predstavlja podroben pregled zgodovine, arhitekture in urbanističnega pomena Slovenskega trga v Ljubljani, danes znanega kot Miklošičev park. Osredotoča se na ključno vlogo arhitekta in urbanista Maksa Fabianija pri načrtovanju trga po velikonočnem potresu leta 1895, čeprav so poznejše izvedbe Fabianijev prvotni načrt spremenile. Obravnavane so tudi druge vplivne osebnosti, kot so Camillo Sitte in kasnejši arhitekti, kot je Jože Plečnik, katerih ideje so oblikovale popotresno Ljubljano. Natančno so predstavljene posamezne secesijske stavbe okoli trga in politični kontekst, vključno s spomenikoma cesarja Franca Jožefa in Franca Miklošiča, ki sta priči slovenske nacionalne emancipacije. V zaključku je poudarjeno, da je trg kljub spremembam ostal ključni primer Fabianijevega vizionarskega urbanizma in simbol secesijske Ljubljane.

Regalijeva hiša, vrata z reliefom moške in ženske figure. Foto: Ivo Žajdela

1/30