Seveda pa je letošnje poletje tudi priložnost, da obiščemo kraje, v katerih še sledimo njegovo delovanje in o katerih je zapisano v nekoliko daljšem članku »Orglar Frančišek Ksaver Križman in cerkvena glasba njegovega časa«.

Kraji v katerih je deloval orglar Frančišek Ksaver Križman.

Če se z rottenmannskega pokopališča vrnete na Pirnsko avtocesto in peljete proti severu, bo že po nekaj kilometrih na desno odcep za Admont. Kraj je znan po največji samostanski knjižnici na svetu in nekdanjih Križmanovih orglah s 43 registri iz leta 1782. Križman jih je proglasil za svoje najbolj uspelo in najljubše delo. Žal so leta 1865 pogorele. Križman je prejšnje admontske orgle prestavil v bližnji kraj Gröbming, staro slovensko Grebinj, ki je približno 40 km južneje. Tam sta s sodelavcem Hötzlem izdelala novo ohišje, v katerem so danes Walcker-Mayerjeve orgle. 

Če pa se v Admontu namesto na jugozahod usmerite po deželni cesti skoraj naravnost proti severu, boste prišli v Gaflenz, ki prav tako še spominja na staro slovensko ime Jablanica. V tamkajšnji župnijski cerkvi stojijo – vsaj tako trdijo avstrijski organologi – edine celovito ohranjene Križmanove orgle iz desetletja 1780–1790. Restavrirane oziroma rekonstruirane so bile leta 1993. Če pa na vstopu v kratko jablaniško dolino v mestu Weyer takoj krenete bolj proti severozahodu ob reki Enns oziroma Aniži, boste po približno 60 km prišli do izvoza za Steyr. Za gotsko mestno cerkev je Križman orgle postavil leta 1779. Kasneje so bile večkrat predelane, baročno ohišje so leta 1893 preselili v Reichenthal blizu češke meje, kjer je še danes. V steyrski mestni cerkvi izvirnih 17 Križmanovih registrov poje skupaj z novejšimi iz delavnic Mauracher (1895) in Pirchner (1962). V mestu je nekaj Križmanovega duha ohranjeno tudi v orglah cerkve sv. Mihaela.

V župnijski cerkvi v Gaflenzu stojijo edine celovito ohranjene Križmanove orgle iz desetletja 1780–1790.

Obvezna naslednja postaja orgelskega popotovanja bo opatija St. Florian, okrog 30 km naprej proti Linzu. Tu je Križman med 1770 in 1774 zgradil svoje najslavnejše orgle, ki jih je najbolj občudoval skladatelj in orgelski improvizator Anton Bruckner. Tudi ta inštrument je bil kasneje večkrat predelan (Mauracher, Zika, Kögler), a jedro Križmanovega dela je ostalo. Ko stopite v samostansko cerkev, vas preseneti mogočno pročelje in zvok, ki je še vedno zelo »beneški«. Orgle si z vodenjem lahko ogledate tudi od blizu. Še slabih 20 km pa je do Linza. V stari stolnici so Križmanove orgle, ki jih je sam premestil iz Engelszella leta 1790. Njihovo ohišje je »beneškega tipa«, danes tudi brez okrasja. Po Riegerjevi obnovi leta 1981 je v orglah še vedno 14 Križmanovih registrov. Križmanova omara v Engelszellu je ostala; tamkajšnji samostan pa obiščete na približno pol poti proti Passauu.

Vse naštete cerkve so čez dan odprte, za poslušanje orgel pa v poletnih mesecih preverite ure slovesnejših maš. V St. Florianu in Linzu lahko obiščete tudi redne kratke koncerte ali festivale, za preizkus pa se je potrebno pozanimati neposredno na župnijah.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (2/2026).