Novice po papežu Frančišku: sveti oče je včeraj v avdienco sprejel zaposlene pri televiziji Italijanske škofovske konference TV 2000, v nagovoru pa je zbranim predstavil svojo predstavo o medijski komunikaciji in poročanju o dogodkih. »Zaposleni ste pri italijanski cerkveni televiziji, zato morate izkazovati kar najvišjo stopnjo odgovornosti pri svojem služenju. Poslanstvo katoliških medijev je izreden izziv na področju družbene komunikacije: iskanje varnih poti mimo potvarjanja in sprevračanja informacij«, je pojasnil sveti oče. »Komunikacija je pogosto uporabljena v propagandne namene ali pa z ideološkimi in s političnimi cilji, včasih tudi za nadzor nad gospodarstvom in drugimi procesi.«

Po papeževih besedah je za komunikacijo najboljša »parezija«, torej pogum, da stvari predstavimo takšne, kakršne so, da govorimo iskreno in odkrito. »Če smo resnično prepričani, kaj želimo povedati, besede pridejo same od sebe.« Po drugi strani pa, »če se osredotočamo na taktiko, naš način komuniciranja ni naraven, ampak je medel, kot bi prišel iz laboratorija.«

»In na ta način ne sporočamo ničesar … Svoboda pomeni tudi osvoboditev posameznika pred sodobnimi in splošno priljubljenimi besedami, pred stalnimi frazami, ki človeku na koncu odvzamejo njegovo sposobnost sporazumevanja.« Novinarji bi morali »besedam vdihniti novo življenje«. Toda, dodaja Frančišek, »v vsaki besedi pa je iskrica ognja in življenja. To iskrico je potrebno obuditi, oživiti je potrebno besede: to je prednostna naloga vsakega poročevalca.«

»Komunikacija bi se morala izogibati 'zadrežnim veznikom' in 'mašilom'«, je pojasnil Frančišek. Prve namreč uporabljamo, ko je naše dojemanje zasičeno z gesli, ki brišejo naše misli, namesto da bi jih učinkovito zagnala; slednje pa uporabljamo, ko iščemo bližnjice namesto daljših in bolj zapletenih poti do razumevanja, ko posameznika zavestno predstavimo kot rešitelja vseh težavali pa kot grešnega kozla, na katerega prenesemo svojo odgovornost. Frančišek je novinarje spodbudil, naj ne zapadejo v skušnjavo »iskanja hitrih rešitev, ne da bi svoj čas in trud posvetili zapletenosti resničnega življenja«. Do te napake pogosto pride, ker je komunikacija vse hitrejša in manj reflektivna. Po papeževih besedah moramo »odpirati in ne zapirati dialoških kanalov«, kar naj bi bila druga temeljna naloga vsakega poročevalca. Ta bo pri svojem delu dosti uspešnejši, če bo dopustil, da ga pri tem vodi Sveti Duh, ki edini lahko ustvari edinost in skladnost.

Frančišek je svoje goste še spodbudil, naj informacije iščejo pri samem viru, saj se bodo le na ta način lahko izognili »trem naglavnim grehom« novinarstva: napačnim informacijam, obrekovanju in klevetanju. Napačno informiranje ljudi sili k temu, da ne predstavijo vseh dejstev, zaradi česar si je nemogoče ustvariti jasno podobo stvarnega položaja. Pristna komunikacija se ne sme osredotočati na senzacionalizem. »Sprehajanje od alarmantnih, katastrofičnih poročil do udobne brezbrižnosti sta dve skrajnosti, ki ju vsak dan opažamo v svetu današnje komunikacije, in če takšne metode povzamejo mediji, ljudem ne delajo nikakršnih uslug, je zagotovil Frančišek.

Poročevalci morajo z ljudmi govoriti v celoti, nagovarjati morajo njihov razum in njihova srca, da bi zmogli uvideti onkraj hipne informacije, onkraj trenutnega položaja, ki predstavlja nevarnost, da bi si stvari izbrisali iz spomina in se bali prihodnosti. Od omenjenih »treh naglavnih grehov« pa je najnevarnejši klevetanje, »ker vodi v napake, zmote, in ljudem predstavlja le delno resnico«.

Oživljanje besed, odpiranje in ne zapiranje, nagovarjanje ljudi v njihovi polnosti, to daje konkretno podobo kulturi srečevanja, ki je temeljnega pomena v kontekstu, ki ga vse bolj zaznamuje pluralnost. Spori nas ne bodo privedli nikamor. Potrebna je kultura srečevanja. Ta pa zahteva »veliko dela z vaše strani«, je novinarjem na srce položil papež Frančišek. »Od vas zahteva, da ne le dajete, ampak tudi sprejemate od drugih.«

Vir: Vatican Insider
Foto: RV / ANSA / arhiv Družine