Papež Frančišek je minulo soboto med izredno avdienco v jubilejnem letu na Trgu sv. Petra v Vatikanu pozval k darovanju miloščine. Tudi brezdomec, ki vsak cent takoj vloži v alkohol, si po mnenju svetega očeta zasluži miloščino. Mnogi ljudje svoje zadržke pred dajanjem miloščine utemeljujejo s pojasnilom, da bo prejemnik tega denarja »z njim morda kupil steklenico vina in se napil«, je dejal papež. Ti ljudje si morajo zastaviti vprašanje, je prepričan sveti oče, »ali so sodniki tega ubogega moža, ki jih prosi za novčič, s katerim si bo privoščil kozarec vina«. Če se tak človek opije, to stori zato, »ker zase ne vidi nobene druge poti«. Poleg tega bi morali v takšnem položaju vedno imeti pred očmi, kaj sami počnemo na skrivnem.



Dajanje miloščine po katoliškem izročilu sodi med telesna dela usmiljenja, usmiljenje pa je v središču letošnjega jubilejnega leta. Frančišek je spomnil, da italijanska beseda »elemosina« (miloščina) izhaja iz grščine, kjer pomeni »usmiljenje«. »Miloščina bi torej morala prinašati vse bogastvo usmiljenja! In tako kot usmiljenje pozna na tisoče vrst in oblik, tako se tudi miloščina izkazuje na raznovrstne načine, z vsemi pa naj bi lajšali trpljenje potrebnih«, je dejal papež.

Stara zaveza vedno znova vztraja pri dolžnosti vernikov, da pomagajo ljudem v stiski. »To je nenehni refren v Svetem pismu: ubogi, vdova, tujec, sirota – refren. Ker si Bog želi, da bi njegovo ljudstvo pazilo na svoje brate. Na ta način smo, se mi zdi, v središču sporočila: častimo Boga z žrtvijo, častimo Boga z miloščino!«

Za dajanje miloščine pa potrebujemo določeno notranjo držo velikodušnosti in veselja, je dejal Frančišek. To ne sme biti breme, ne sme biti obveza, ki bi nas dušila. Jezus je svoje učence spomnil, da desnica ne sme vedeti, kaj počne levica: ne gre za velika dejanja, ampak za to, da obstanemo in se potrebnim zazremo v oči: »Vsakdo izmed nas si lahko zastavi vprašanje: ali sem sposoben obstati in nekoga pogledati v obraz? Se mu zazreti v oči? Ali sem tega sposoben? – Miloščine torej ne smemo mešati z novčičem, ki ga v naglici odvržemo v iztegnjeno roko, ne da bi se ob tem ustavili. Ne da bi spregovorili in poskušali razumeti, kaj ta človek v resnici potrebuje.«

Poleg tega, je še dejal papež, bi morala biti miloščina »resnična žrtev«: »Daj nekaj od tega, kar ti pripada! Daruj tam, kjer te to nekaj stane! To pomeni, da se resnično posvetiš ubogim. Nekaj si odtrgam od ust, da lahko dam tebi.«

Vir: Kathpress
Foto: splet