Papež Frančišek je včeraj v avdienco sprejel 250 salezijancev, ki se udeležujejo generalnega kapitlja redovne družbe sv. Janeza Boska. V nagovoru je v ospredje postavil mlade, ki se jim je don Bosko še posebej posvečal, ter najprej izpostavil, da je evangelizacija mladih poslanstvo, ki ga je Sveti Duh v Cerkvi zaupal salezijancem. To poslanstvo je tesno povezano z vzgojo mladih, saj je pot vere vključena v sam razvoj, evangelij pa bogati tudi človeško zorenje.

Po papeževih besedah je mlade pomembno pripraviti, da bodo dejavni v družbi v skladu z duhom evangelija kot delavci za pravičnost in mir ter da bodo živeli kot protagonisti Cerkve. Salezijanci se pri tem poslužujejo ustreznih pedagoških in kulturnih poglobitev in izpopolnitev, da bi odgovorili na aktualne vzgojne potrebe. Sveti oče jih je ob tem spodbudil, naj jih don Boskova izkušnja in njegov »preventivni sistem« vedno podpirata v prizadevanju za življenje z mladimi. Prisotnost med njimi naj se razločuje po tisti nežnosti, ki jo je don Bosko imenoval ljubeznivost, tudi s preizkušanjem novih jezikov, a zavedajoč se, da je jezik srca temeljni jezik, s katerim se mladim lahko približajo in postanejo njihovi prijatelji.




Pri tem je osnovnega pomena razsežnost poklicanosti, je nadaljeval papež in opozoril, da se včasih poklicanost v posvečeno življenje zamenja z odločitvijo za prostovoljstvo. Leto 2015 bo kot leto posvečenega življenja priložnost, da se mladim predstavi njegovo lepoto. V vsakem primeru se je treba izogibati delnim predstavam, da ne bi spodbujali šibkih odločitev za duhovni poklic, ki izvirajo iz slabotnih razlogov. Frančišek je poudaril, da so apostolski poklici običajno sad dobre pastorale mladih, skrb za poklice pa zahteva posebne pozornosti, predvsem molitev, lastne dejavnosti, osebno pot, pogum ponudbe, spremljanje in vključenost družin.

Papež je v nadaljevanju spregovoril o izključenosti mladih, s čimer se salezijanci pri svojem delu pogosto srečujejo. Navedel je zelo razširjeno brezposelnost, ki pušča za seboj mnoge negativne posledice, predvsem različne vrste odvisnosti, ki pa imajo isti izvor: pomanjkanje resnične ljubezni.

Sveti oče je ob koncu nagovora spregovoril še o pomenu skupnosti, ki podpira ves apostolat. Včasih v redovnih skupnostih prihaja do napetosti, ki pomenijo nevarnost individualizma in razkropljenosti, medtem ko so potrebni poglobljena komunikacija in pristni odnosi. Moč evangelija, ki humanizira, se kaže kot bratsko življenje v skupnosti, sestavljeno iz sprejemanja, spoštovanja, vzajemne pomoči, razumevanja, vljudnosti, odpuščanja in veselja. Pri tem po papeževih besedah veliko pomaga duh družine, ki ga je pustil don Bosko, saj spodbuja vztrajnost in ustvarja privlačnost za posvečeno življenje.



Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: news.va