Papež Frančišek in carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej sta kristjane pozvala k sodelovanju za izgradnjo kulture solidarnosti v luči naraščajoče gospodarske neenakosti ter pomanjkanja spoštovanja človekovega dostojanstva ubogih in migrantov. Cerkvena voditelja sta se zasebno srečala v soboto, 26. maja, pred začetkom mednarodne konference o globalnih izzivih za družbeni nauk Cerkve v 21. stoletju v organizaciji Papeške ustanove »Centesimus Annus«, ki si prizadeva za udejanjanje okrožnice sv. Janeza Pavla II. o družbeni in gospodarski pravičnosti.

»Trenutne težave in krize v globalnem gospodarskem sistemu imajo nedvomno etično razsežnost,« je Frančišek dejal okoli 500 poslovnežem, teologom in zagovornikom družbenega nauka Cerkve. Krize so »jasno povezane z mentaliteto sebičnosti in izključevanja, ki je učinkovito ustvarila kulturo odmetavanja, slepo za človekovo dostojanstvo najranljivejših članov družbe«, je pojasnil papež.

Naraščajoča »globalizacija brezbrižnosti« se razvija z nezadržno hitrostjo, »ne le v materialno ubožnejših državah, ampak vse pogosteje tudi med obiljem razvitega sveta«. Ta je očitna tudi v odzivih ljudi na migrante in begunce.

»Današnji svet doživlja krizo solidarnosti«

Patriarh Bartolomej je v svojem nagovoru izpostavil, da je »krščanstvo v svojem bistvu družbeno. Vera ni omejena le na dušo brez interesa za družbene razsežnosti, ampak igra tudi ključno vlogo na ravni družbe«. Pravoslavne in katoliške Cerkve po patriarhovih besedah spodbujajo duhovne vrednote in človekoljubno dejavnost, poleg tega pa učijo »načela spoštovanja osebe, solidarnosti, subsidiarnosti in skupnega dobrega«. Toda, je pojasnil patriarh, današnji svet - kot vidimo v globalnem gospodarskem sistemu in neprekinjenem uničevanju okolja – doživlja »krizo solidarnosti«, ki grozi samemu človeškemu obstoju.

Bartolomej je obsodil »fundamentalizem trga«, kot ga je sam poimenoval, češčenje dobička, istovetenje dostojanstva z imetjem, omejevanje človeške osebe na »homo oeconomicus« in podrejenost človeka tiraniji potreb. Poleg tega, je dodal, »častimo tehnologijo in njen najvišji simbol, računalnik, kot svojega boga«, misleč, da bo to rešilo vse probleme človeštva. Toda najglobljih problemov na svetu ne moremo odpraviti zgolj s tehnologijo, je pojasnil patriarh in ob tem navedel »družbeno nepravičnost, ločitve, nasilje, kriminal, osamljenost, skrajništvo in trk civilizacij«.

»Nihče se s problemi ne more soočati sam«

»Še nikoli prej nismo imeli toliko znanstvenega vedenja, nikoli se nismo vedli tako nasilno in uničevalno do narave in sočloveka,« je prepričan carigrajski patriarh. Kristjanom sta jasni dve stvari: krize solidarnosti ne smemo spregledati, kajti njeni učinki neposredno vplivajo na človekovo dostojanstvo; in »nihče se s problemi ne more soočati sam«.

Kot je še pojasnil Bartolomej, »prispevek naših Cerkva ostaja ključnega pomena«, kajti »ohranile so visoke vrednote, dragoceno duhovno in moralno dediščino ter globoko antropološko znanje«. »Kar se tiče papeža Frančiška in mene, istovetnosti in vrednosti kulture ali družbe ne moremo soditi po stopnji gospodarske rasti, njenem tehnološkem razvoju ali organizaciji. Civilizacijo sodimo po tem, ali je njena končna referenca človeška oseba, v povezavi s svojo resnično Božjo usodo in zaščito tega sveta«.

Vir: Crux
Foto: Crux / Vatican Media