Papež Frančišek je včeraj v avdienco sprejel vodjo islamsko-alevitskega reda dervišev in ob tem poudaril pomen medverskega dialoga. »Druga alternativa za stopanje po poti miru in srečevanja ne obstaja«, je dejal sveti oče v pogovoru z Babo Edmondom Brahimajem, svetovnim voditeljem skupnosti bektašev. Red bektašev je navzoč predvsem v Albaniji in je blizu mistično-islamskemu sufizmu, velja pa za »graditelja mostov« med krščanstvom in islamom, torej med »vzhodom in zahodom«, kot je v pogovoru za Radio Vatikan pojasnil Baba Brahimaj.



»Papež Frančišek je voditelj, ki nosi zastavo miru, mirnega sožitja veroizpovedi, narodnosti in narodov. Odločno podpiramo njegovo pot v imenu Boga in bratstva med narodi«, je dejal Brahimaj. Srečanje obeh voditeljev velja kot »znamenje bratstva«. Nekateri pripadniki reda bektašev so se s papežem srečali že med njegovim obiskom v Albaniji leta 2014. Predstavniki bratstva so se udeležili tudi medverskega molitvenega srečanja za mir v Assisiju in beatifikacije Matere Terezije v Vatikanu.

Predsednik svetovnega združenja bektašev je dejal, da je njihov red odprt do drugih veroizpovedi in etnij in odločno nasprotuje sleherni obliki nasilja ali terorizma. Ženske in moški so enakopravni. »Pripadniki bektašev svojih žena ne skrivajo pod burkami ali čim podobnim, kajti izhajajo iz stališča, da je človek upodobljen po Bogu, Božjega dostojanstva pa ni potrebno skrivati.«

Red bektašev je - kot drugi alevitski redovi – nastal v 13. stoletju v Anatoliji. V času Osmanskega kraljestva so njegovi pripadniki uspešno misijonarili med kristjani, posebej v Albaniji, na vzhodni obali Egejskega morja in v Pontu. Bektaši so vedno veljali za zmerne in se močno razlikujejo od sunitskega in šiitskega islama. Zavračajo tudi islamsko šeriatsko pravo. V verskem izročilu alevitov je veliko krščanskih dejavnikov (monogamija, češčenje svetnikov ipd.).

Vir: Kathpress
Foto: splet / RV