Papež Frančišek je minulo soboto obiskal južnoitalijansko mesto Neapelj in bližnje Marijino romarsko središče v Pompejih. Obisk v Neaplju je pričel s čustvenim pozivom k boju proti družbeni nepravičnosti in korupciji, ki človeku odvzemata dostojanstvo, kot je dejal v revni neapeljski četrti Scampia med navdušenim aplavzom več deset tisoč ljudi. Neplačano delo in delo na črno je označil kot izkoriščanje in »suženjstvo« in ostro obsodil organizirani kriminal. Mafijske združbe so v tem delu Italije pogost in »običajen« pojav. Vse pripadnike mafije je sveti oče pozval k spreobrnjenju in kesanju za storjene krivice.

Pred nagovorom so papeža ob prihodu pozdravili priseljenka s Filipinov, italijanski delavec in predsednik prizivnega sodišča v Neaplju, Antonio Buonajuto. Sveti oče se je posebej zavzel za pravice priseljencev, rekoč, da »smo vsi migranti, ki potujemo po poti življenja«. Osrednja točka papeževega obiska je bilo slovesno bogoslužje v središču Neaplja, ki ga je obhajal na Trgu plebiscita.

Med obiskom Neaplja se je Frančišek srečal s tamkajšnjimi zaporniki, ob tem pa je izredno kritično ocenil pogoje, v kakršnih so primorani živeti. Vse prepogosto se zgodi, da so italijanski obsojenci zaprti v človeka nevrednih razmerah, je dejal v kazenski ustanovi »Giuseppe Salvia«. Po izhodu iz zapora pa primanjkuje možnosti, da bi se posamezniki lahko uspešno vključili nazaj v družbo. Ob tem je sveti oče pohvalil delo in prizadevanja socialnih delavcev in duhovnikov, ki nekdanjim zapornikom stojijo ob strani. Po papeževih besedah bi lahko po njihovem zgledu rasla celotna družba.

Papež je spodbudne besede namenil tudi obsojencem, saj jim je zagotovil, da Bog vedno odpušča, če se človek svojih slabih dejanj resnično pokesa in jih iskreno obžaluje. Z zaporniki je papež tudi obedoval.
Med Frančiškovim obiskom v neapeljski stolnici se je zgodil »čudež krvi sv. Januarija«, do katerega sicer po krajevnih navedbah pride le trikrat na leto v drugih časovnih obdobjih. Potem ko je sveti oče v roke vzel in poljubil ampulo svetnikove strjene krvi, se je ta utekočinila. Sveti Januarij je zavetnik mesta Neapelj. Potem ko je neapeljski kardinal Crescenzio Sepe občestvu oznanil, da se je kri utekočinila, so se duhovniki in redovniki na vest odzvali z bučnim aplavzom.

Papež Frančišek je v smehu pripomnil: »Nadškof mi je rekel, da se je kri do polovice utekočinila. Lahko torej rečemo, da nas ima svetnik na pol rad. Vsi se moramo še malce spreobrniti, da nas bo resnično vzljubil.« Do pojava sicer pride le na tri praznike v letu: na svetnikov god 19. septembra, dan pred prvo majsko nedeljo in 16. decembra, ko se v Neaplju spominjajo opozorila pred izbruhom Vezuva leta 1631.

Ob sklepu obiska se je Frančišek srečal še z duhovniki, redovniki, redovnicami, bolniki in mladimi iz neapeljske škofije. V nagovoru bolnikom in zdravniškemu osebju je spomnil na svetega Giuseppeja Moscatija, ki je kot zdravnik v Neaplju delal v začetku 20. stoletja. Že tedaj mu je bilo jasno, da bolniki potrebujejo predvsem človeško bližino. Papež je obsodil komercializacijo medicine, ostro pa je nastopil tudi proti duhovnikom, ki se vdajo sli po materialnem bogastvu.

Mladi so papeža pričakali na obalni promenadi, papež pa jih je spodbudno pozval, naj kljub visoki stopnji brezposelnosti v tem delu države nikoli ne izgubijo upanja v boljšo prihodnost in naj iskreno zaupajo v Božjo previdnost. Bog namreč po papeževih besedah ljudi nikoli ne pusti na cedilu. Vzdolž obale je Frančiška pričakalo okoli 100.000 ljudi, papež pa se je med njimi zapeljal v odprtem papamobilu.

Vir: Kathpress
Foto: RV / AFP