Papež Frančišek v svoji najnovejši knjigi, ki v več jezikih, tudi v slovenskem prevodu, izide jutri, Cerkev znova primerja s poljsko bolnišnico. Po navedbah nemškega časnika Bild sveti oče v knjigi poziva, naj zapustimo cerkve in župnišča in naj ljudi iščemo tam, »kjer živijo, kjer trpijo, kjer upajo«. Poljsko bolnišnico se vedno postavi tam, »kjer se bojujejo bitke«, je dejal papež. Namesto podrobnih preiskav tam nudijo nujno medicinsko pomoč in oskrbujejo »najnujnejše rane«, nemški časnik po lastnih navedbah objavlja prve odlomke iz knjige, ki jo bo jutri v Vatikanu predstavil sloviti italijanski filmski igralec Roberto Benigni, v slovenskem jeziku pa bo izšla z naslovom Božje ime je Usmiljenje.

V knjigi je objavljen pogovor papeža Frančiška z italijanskim časnikarjem Andreo Torniellijem, papež pa v pogovoru med drugim poudarja: »Cerkev ne obstaja zato, da bi obsojala, ampak da bi omogočila srečanje s prvinsko ljubeznijo, ki je Božje Usmiljenje.« Frančišek izraža upanje, da bo sveto leto, ki ga trenutno obhajamo, »še močneje izpostavilo ta obraz Cerkve«. Cerkev bi se morala približati številnim ljudem, »ki nujno potrebujejo, da jim prisluhne, jih pokaže svoje razumevanje, podeli odpuščanje in izkaže ljubezen«.

Papež v knjigi opozarja tudi na po lastnih besedah posebej tesen odnos do zapornikov: »Vedno, ko ob obisku ali ob kakšni slovesnosti prestopim prag zapora, se mi porodi misel: Zakaj oni in ne jaz?« Zapornikom se pogosto čuti zelo blizu, ker se »nenehno močno zaveda svoje grešnosti«.

»Ne počutim se prav nič boljšega od ljudi, ki jih imam pred seboj«, nadaljuje sveti oče. Zaveda se, da se marsikomu to zdi nemogoče, vendar ga tolaži apostol Peter: »Tudi on je zatajil Jezusa, pa je bil kljub temu izvoljen.« Cerkev greh sicer obsoja, tako da ga poimenuje v skladu z resničnostjo, poudarja papež, »obenem pa objame grešnika, ki svoj greh priznava, se mu približa in mu govori o neskončni Božji ljubezni.«

»Vrniti se moramo k evangeliju«, meni papež Frančišek. V njem ni govora le o sprejemanju in odpuščanju, ampak tudi o gostiji za sina, ki se vrne k očetu, ob čemer ima sveti oče v mislih svetopisemsko priliko o »izgubljenem sinu in usmiljenem očetu«.

Vir: Kathpress
Foto: splet