V Jeruzalemu se danes zaključuje tridnevni simpozij o vlogi frančiškanov v Sveti deželi od njihovih začetkov do danes. S strokovnim srečanjem, med katerim sta udeležence med drugim nagovorila vrhovni predstojnik frančiškanov Michael Perry in prefekt vatikanske Kongregacije za vzhodne Cerkve, kardinal Leonardo Sandri, frančiškanski red obhaja 800-letnico svoje navzočnosti na Bližnjem vzhodu.



»Kot frančiškani v teh osmih stoletjih vidimo razodetje Božje previdnosti, zvestobe in dobrote do našega reda«, je dejal frančiškanski kustos v Sveti deželi, Francesco Patton. Bog je s frančiškani izbral »preprosto, ubogo, pisano in pogosto raztreseno cerkveno orodje«, da bi nadaljeval svojo zgodbo na tem območju.

Med svojimi nalogami v Sveti deželi red navaja zaščito krajev, ki so pomembni za krščanstvo, pa tudi podporo tamkajšnjemu prebivalstvu. V središču slavnostnega simpozija so bile med drugim različne ustanove frančiškanske kustodije.

Leta 1217, v času pete križarske vojne, so bratje frančiškani v spremstvu tesnega sodelavca sv. Frančiška in graditelja Frančiškove bazilike v Assisiju, Eliasa von Cortone, v mestu Akko stopili na tla Svete dežele. Ob zadnjem porazu križarjev leta 1291 pri Akku so se morali frančiškani umakniti na Ciper, leta 1333 pa so se vrnili v Sveto deželo. Leta 1342 jim je papež Klemen VI. uradno zaupal skrb za svete kraje, nalogo, ki jo red odtlej opravlja brez prekinitve.

V kustodiji je trenutno po njenih navedbah v Izraelu in Palestini dejavnih okoli 270 redovnikov 40 različnih narodnosti. V pristojnosti reda je skupno 70 svetišč, 15 šol z več kot 10.000 učenci in 23 župnij.

Jeruzalemski simpozij je del slovesnosti, ki jih red v letošnjem letu obhaja po vsem svetu, v spomin na prihod prvih frančiškanov v Sveto deželo. Ob častitljivem jubileju je manjšim bratom pisno voščilo namenil tudi papež Frančišek.

Vir: Kathpress
Foto: RV