Osebnost papeža Frančiška »izvrstno sodi« v današnji način komuniciranja, kot so denimo družbena omrežja Twitter, Facebook ali YouTube. Po besedah dolgoletnega vodje vatikanskih medijev in tiskovnega predstavnika treh papežev p. Federica Lombardija bi lahko rekli, da je »Frančiškov pontifikat raj za nove medije«. Povsem namreč ustreza »spontanemu načinu podajanja informacij, ko nemudoma posredujemo slike in besede z namenom, da bi vzbudili čim večjo pozornost, zdramili domišljijo in sporočeno vtisnili v spomin prejemnika«.

P. Lombardi je sinoči pripravil slavnostni nagovor ob 70-letnici avstrijske katoliške agencije Kathpress na Dunaju, med gosti slovesnosti pa je bil tudi dunajski nadškof, kardinal Christoph Schönborn, avstrijski »medijski« škof. Slavnostni govornik p. Lombardi je vodil Radio Vatikan in deset let tudi vatikanski tiskovni urad, lani pa je to nalogo predal Američanu Gregu Burku. Na teh položajih je bil 74-letni italijanski jezuit tiskovi predstavnik treh papežev – pred Frančiškom še Benedikta XVI. in Janeza Pavla II.

Vsi trije so bili »zelo različne in obenem izredne osebnosti«, ki so zahtevale tri povsem različne načine poročanja. Danes je neizogibna uporaba digitalnih medijev in že Benedikt XVI. je občasno uporabljal YouTube, Twitter in video posnetke; papež Frančišek to »z neustavljivim uspehom nadaljuje« - nove medije uporablja za posredovanje slik in preprostih sporočil, ki naj bi dosegla predvsem mlade. S tem Frančišek presega jezikovne ovire, »pa tudi lastne meje, kar se tiče jezikov, in tako zlahka na nov način doseže vse kotičke zemlje«, je pojasnil p. Lombardi. Le želimo si lahko, »da bi ta ljubezen med svetom medijev in papežem Frančiškom še dolgo trajala«.

P. Lombardi je izrekel tudi nekaj kritike digitalizaciji medijev: »Papež in Vatikan sta seveda pomembna, nista pa celotna Cerkev.« Njeno raznolikost lahko zaradi dinamike spletnih medijev hitro prezremo, saj je pozornost v preveliki meri usmerjena na priljubljene spletne strani in vplivne osebnosti.

Po besedah nekdanjega vatikanskega tiskovnega predstavnika navdušenje nad novimi mediji ne sme odvrniti naše pozornosti od kakovostnih vsebin. »Strokovno, dobro obveščeno časnikarstvo, ki želi probleme razumeti v vsej njihovi globini in stvarni kompleksnosti, je nujno potrebno in tako bo tudi v prihodnosti, morda še bolj kot prej«, je poudaril p. Lombardi.

Tri papeže, ki jim je služil, je italijanski jezuit opisal takole: Janez Pavel II. je bil »rušilec zidov, ki so delili Evropo« in »neutrudni romar v vsak kotiček zemlje«; bil je »mojster govornega izražanja in simbolnih dejanj«, tudi med boleznijo, ki mu je v zadnjem življenjskem obdobju precej oslabila glas.

Benedikta XVI. je Lombardi pohvalil kot »iskalca resnice in njenega služabnika, ne pa iskalca lahkih kompromisov«. To se je po Lombardijevem mnenju izkazalo v obdobju krize spolnih zlorab. Kot zgled ga navaja pri objektivnem ocenjevanju lastnih sposobnosti glede odgovornosti do sprejete službe; njegov odstop s papeškega položaja je »odprl nov prostor njegovim naslednikom«.

Frančišek pa je po Lombardijevih besedah »oznanjevalec evangelija kot besede tolažbe in radosti, usmiljene Očetove ljubezni za vse stvarstvo, začenši pri najbolj ubogih«. Argentinski papež je »pastir, ki poln zaupanja poskuša premakniti Cerkev, ne da bi ob tem moral natančno vedeti, v katero smer se premika«. Komunikacijski slog papeža Frančiška zaznamuje visoka stopnja svobode in ustvarjalnosti, zato bi »težko imel tiskovnega predstavnika, ki bi od svojega šefa vnaprej pričakoval, kaj bo storil in povedal, da bi se lahko hitro in učinkovito odzval na odziv javnosti«. Za Frančiška je zelo pomembno »Svetemu Duhu dati prostor za navdih, da se lahko loti novih, nenačrtovanih pobud«.

P. Lombardi je pohvalno ocenil komunikacijo Vatikana z mediji in javnostjo, ki je po njegovem mnenju vedno bolj pregledna. To je povezano ne le z digitalizacijo medijev, ampak tudi z načinom komunikacije v pontifikatu papeža Frančiška. Kot uspešno posredovanje vsebin je navedel poročanje o škandalih, denimo splonih zlorabah ali aferi Vatileaks.

Na koncu se je pošalil, da sam »po naravi ni digitalno usmerjen« in ga »prevzame nostalgija ob misli na Gutenbergove čase«. Zato je po njegovem mnenju prav, da je prihodnost vatikanskih medijev prešla v mlajše roke.

Vir: Kathpress
Foto: splet