Po mnenju škofov je parlament s tem prvič v francosko zakonodajo vnesel možnost namernega povzročanja smrti, s čimer je prekinil dolgo tradicijo medicine, katere poslanstvo je lajšati trpljenje in človeka spremljati do naravne smrti.

Škofje poudarjajo, da so v zadnjih štirih letih dejavno in odgovorno sodelovali v razpravi o koncu življenja ter si prizadevali predstaviti izkušnje Cerkve pri spremljanju bolnikov, umirajočih in njihovih družin. Po njihovem mnenju pa razprava ni izpolnila obljub o mirnem, spoštljivem in poglobljenem dialogu. »Politični, ideološki in verjetno tudi gospodarski interesi, zakriti z zavajajočimi izrazi, so prevladali nad resno razpravo o tako pomembnem vprašanju,« so zapisali.

Skrb za najranljivejše

Po mnenju škofov posledice nove zakonodaje še niso v celoti vidne, vendar se že kažejo spremembe v odnosu družbe do starosti, bolezni, invalidnosti in ranljivosti. Opozarjajo, da se lahko poruši zaupanje med bolniki, njihovimi družinami in zdravstvenimi delavci, posebno skrb pa namenjajo starejšim in socialno ogroženim ljudem. »Najrevnejši bi lahko plačali najvišjo ceno. Ostareli, ki živijo v pomanjkanju, bi se lahko začeli čutiti kot breme svojim otrokom in vnukom ter bi bili posredno potisnjeni v odločitev za smrt.«

Škofje dodajajo, da izkušnje drugih držav kažejo, da se pogoji za dostop do pomoči pri umiranju sčasoma praviloma širijo, medtem ko razvoj paliativne oskrbe pogosto zaostaja.

Druga pot: spremljanje in paliativna oskrba

Francoski škofje poudarjajo, da jih sprejetje zakona ne vodi v obup, ampak v še večjo zavezanost služenju človeku. Pozivajo družine, zdravstvene delavce, prostovoljce, negovalce, bolnišnične duhovnike in vse, ki spremljajo bolnike, naj še naprej pričujejo, da obstaja drugačna pot – pot zvestega spremljanja, bližine in lajšanja telesnega ter duševnega trpljenja, ne da bi človeka zapustili ali mu povzročili smrt.

Ob tem so izrazili hvaležnost vsem, ki vsak dan skrbijo za bolne, invalide, ostarele in umirajoče, katoliške zdravstvene ustanove pa spodbudili, naj ostanejo zveste temeljnim etičnim načelom in spoštovanju dostojanstva vsakega človeškega življenja ter ne sodelujejo pri dejanjih, ki jih Cerkev moralno zavrača.

»Še naprej bomo služili življenju«

V Francoski škofovski konferenci napovedujejo, da bodo pozorno spremljali nadaljnje postopke pred ustavnim svetom in si prizadevali za zaščito svobode zdravstvenih ustanov, ki zaradi etičnih razlogov ne želijo izvajati evtanazije ali pomoči pri samomoru.

Ob koncu izjave škofje poudarjajo, da bodo francoski katoličani skupaj z mnogimi ljudmi dobre volje, vernimi in nevernimi, še naprej služili življenju.

»Prepričani smo, da veličina družbe ni v tem, da povzroča smrt najranljivejšim ali jim omogoča, da si jo povzročijo sami, ampak v tem, da jih z resničnim bratstvom spremlja do konca. Kristus, v katerega verujemo, je namreč prišel, da bi svet imel življenje.«