Zapri
Iskanje

Fričev vrh (881 m)

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 10. 10. 2006 / 09:37
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.04.2021 / 13:15
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Fričev vrh (881 m)

Črepič (798 m) in Fričev vrh (881 m)



Mislinjska dolina na Koroškem, po kateri vijuga proti severozahodu reka Mislinja, ponuja veliko možnosti za planinske izlete. Na eni strani nas vabi Pohorje s temačnimi gozdovi, svetlimi košeninami in samotnimi domačijami, na drugi strani zbuja skomine Uršlja gora z najvišje ležečo cerkvijo na Slovenskem, nič manj privlačni pa niso sprehodi po nižjem okoliškem hribovju. Krožna pot čez Črepič, Fričev vrh in Završe, za katero skrbi Planinsko društvo Mislinja, pelje po razgibanem svetu južno od Mislinjske doline. Zaradi zanimive pokrajine in širokega razgleda je hoja po njej privlačna v vseh letnih časih, najlepša pa je najbrž v teh dneh, ko je tod polno barvitega cvetja.

Z avtobusne postaje v središču Mislinje, ki pravkar dobiva novo podobo, krenemo vzporedno z glavno cesto proti zahodu. Raven kolovoz, ki pelje po trasi nekdanje železnice (progo Velenje–Dravograd so ukinili leta 1969), se tesno privija k senčnemu vznožju gozdnatega Lučenca. Po približno dvajsetih minutah hoje pridemo v zaselek Vovkarje, kjer zavijemo čez hudourniški potok Mevlja. Na drugi strani mostu je hoje po ravnem za nekaj časa konec. Pred nami je pol ure razmeroma strmega vzpona, ki nas v hladnem jutru dokončno prebudi in ogreje. Mehka, z iglicami in listjem pokrita steza najprej rahlo ovinkari med visokimi debli, a se te igre hitro naveliča in krene naravnost navzgor. Na poseki, poraščeni s črnim telohom, trobenticami in navadnim volčinom, si na kratko oddahnemo, nato krenemo naprej. Strmina se kmalu prelomi, drevje se razmakne in pred nami se razgrne obsežna košenina. Nekoč je na njenem robu stala domačija kmeta Črepinška, po katerem je Črepič dobil ime, danes pa tod sameva star lesen senik s kamnitimi temelji.

Preden nadaljujemo do vrha, ki ga zakriva drevje, se na hitro razglejmo naokrog. Na zahodu vidimo poraščeni Fričev vrh, ki mu stojita ob strani zasneženi Peca in Uršlja gora. V dolini so naselja Dovže, Šmartno in Slovenj Gradec, za katerim se dvigata Rahtelov vrh in Selovec. Nad Dravsko dolino, ki jo le slutimo, je Košenjak. Bela Golica za njim je že v Avstriji. Obzorje na severu zapira Pohorje s Kremžarjevim vrhom, z Malo in Veliko Kopo ter s Črnim vrhom, na jugovzhodu pa se razteguje Paški Kozjak s Špikom in Basališčem.

S Črepiča, kjer je kovinska skrinjica z vpisno knjigo in žigom (vrh je v zadnjem letu obiskalo blizu 2.000 planincev), nadaljujemo proti zahodu. Spust je v nasprotju z vzponom presenetljivo kratek: še preden se dobro zavemo, smo že med zelenečimi travniki, čez katere se razliva pomlad. Pridružimo se makadamski cesti, ki vijuga mimo kapelice, zavijemo na razcepu v desno in se nad naslednjo domačijo znova umaknemo v gozd. Mehka pot, ki postaja čedalje valovitejša, nas kmalu pripelje na Časov vrh. Od tam se spustimo na sedlo med kmetijama Fric in Levovnik, poiščemo ozko stezo proti vrhu in se zagrizemo v breg.

S Fričevega vrha, kjer je za nami slaba polovica poti, nadaljujemo čez razgleden travnik do križišča makadamskih cest. Naslednje minute hodimo med drevjem, potem se svet znova odpre. V daljavi se prikažejo Smrekovec, Golte in Posavsko hribovje, na severu pa se lahko s pogledom počasi sprehodimo čez Fričev vrh in Črepič. Po slemenu in bližnjih pobočjih so raztresene hiše in gospodarska poslopja, ki sestavljajo naselje Završe. Kraj se je nekoč imenoval Šentvid nad Valdekom, kar kaže na njegovo povezanost z gradom Valdek, od katerega so se ohranile le razvaline. Završe premorejo šolo in dve cerkvi: makadamska cesta nas najprej pripelje do tiste, ki je posvečena sv. Rupertu, za lovsko kočo in križiščem, kjer izberemo zgornjo pot, pa prispemo še do cerkve sv. Vida. Ta je znotraj bogato poslikana. Še posebej razgiban je strop, kjer so okrog Kristusa Kralja razvrščene podobe sv. Hieronima, sv. Ambrozija, sv. Avguština in sv. Gregorija, ob orglah pa sta upodobljena sv. Hema in sv. Florijan.



Pod cerkvijo zapustimo Šaleško planinsko pot, ki smo se ji pridružili pred sv. Rupertom, in krenemo poševno navzdol. Kolovoz nas kmalu pripelje do ceste, ki ji sledimo do ovinka pod teniškim igriščem. Tam zavijemo na peščeno stezo med borovce in preproge cvetočega vresja. Med mehkobnim zelenjem se brez posebne naglice spustimo do samotne domačije ob vznožju Lučenca. Zdaj je krog že skorajda sklenjen: čez nekaj minut se bo svet okrog nas odprl in v dolini se bo znova prikazala s soncem obsijana Mislinja.


Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Ilja (Egidija) v Šentilju pod Turjakom (naselje leži zahodno od Mislinje) je maša vsako nedeljo ob 7. in 9. uri.

OSNOVNI PODATKI

Izhodišče: Mislinja

Višinska razlika: približno 280 metrov

Dolžina krožne poti (Mislinja–Črepič–Fričev vrh–Završe–Mislinja): tri ure in pol

Opis poti in težavnost: Pot je lahka, nekoliko strmejši je le vzpon na Črepič. Hodimo po dobro označenih gozdnih stezah, kolovozih in makadamu. V spomladanskem času je ob poti veliko cvetja, naužijemo pa se lahko tudi lepega razgleda.

Zemljevid: Pohorje, 1:50.000

17 / 23. april 2006

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh