Jurij Kozjak, slovenski janičar

V Koroškem koledarju 2022 (ureja ga Irena Destovnik), so objavljeni naslednji prispevki:

Irena Destovnik, V spomin Jožetu Blajsu (1955–2021)

Irena Destovnik, »Beseda je kulturnemu človeku dragulj«. Ob 100. obletnici rojstva in 10. obletnici smrti Janka Messnerja

Lidija Golc, »Neprestano v živi ogenj drezaš«. Drobci o Podkrižnikovem Luki

Etena Messner, Odkritje spominske plošče Janku Messnerju

Irena Destovnik, Brezmejnost jezika in literature

Urška Perenič, Jurij Kozjak, slovenski janičar

Nina Štular, Borba slovenskega jezika s senco kljukastega križa v romanih Valentina Polanška

Dragana Laketić, S knjigo v roki do boljše bralne pismenosti. Ob 60-etnici. Bralne značke v Sloveniji

Maca Jogan, Bog, cerkev in ženske

Helena Verdel, Borovlje potrebujejo ulico, poimenovano po Tini Modotti

Irena Destovnik, Vzgoja otrokove ustvarjalnosti, samozavesti in samostojnosti

Daniel Wutti, Kulture spominjanja in manjšinska vprašanja. Kulture spominjanja v teoriji

Eva Hartmann, Spominske kulture na Koroškem. Deseti oktober na primarni šolski stopnji

Irena Destovnik, Doba velikih migracij na Slovenskem

Ivan Vogrič, Popotovanje po Koroški poleti 1932

Desetletnica dogovora o postavitvi dvojezičnih napisov

Radio Agora, Rizzijev nagrajenec 2020

Brigitta Busch, Kugyjeva nagrajenka 2020

Lidija Golc, Bistvo in pomen osebne komunikacije

Gabrijel Wutti: Pasje kvatre

Založba Drava je založila knjigo Gabrijela Wuttija Pasje kvatre (Hundsjahre). Dnevniški zapisi iz pregnanstva 1942 in 1943.

V knjigi so objavili dnevniške zapise Ziljana Gabrijela Wuttija iz let 1942 in 1943. Dnevnik je začel pisati takoj po prisilni izselitvi njegove družine 15. aprila 1942.

To ni bil njegov prvi dnevnik. Pisati je začel vedno tedaj, ko se je njegovo življenje dramatično spremenilo in ni mogel več sam svobodno odločati o svojih življenjskih okoliščinah.

Prvič je dnevnik pisal kot vojak v prvi svetovni vojni. Takrat je dnevnik kar trikrat izgubil, zadnjega oktobra 1918.

S tem je dnevno zapisovanje dogodkov prekinil za naslednjih skoraj 24 let. Šele med prisilno izselitvijo je ponovno začel dnevno zapisovati dogodke.

Ti zapiski so se ohranili in obsegajo čas od 15. aprila do 29. decembra 1943. Ali je v letih 1944 in 1945 še kaj zapisoval, ni znano.

Knjiga vsebuje tudi spominski zapis Mire Zorec, hčerke Gabrijela Wuttija, o času v prisilnem izseljeništvu iz leta 1952 in spremno študijo zgodovinarke Brigitte Entner.

Kmalu po vrnitvi domov je Wutti umrl na posledicah preganjanja

Ziljan Gabrijel Wutti (1887–1945) je moral leta 1919 zapustiti Koroško iz narodnopolitičnih razlogov.

Po poroki s hčerko politika Franca Grafenauerja, Cilko, je živel z družino v Dolah na kmetiji pri Vinklarju in bil kulturno in politično aktiven.

Gestapo ga je prvič aretiral aprila 1941. 15. aprila 1942 so ga z družino prisilno izselili v taborišče Frauenaurach.

Oktobra 1944 so družino predčasno izpustili na Zgornje Avstrijsko, kjer je družina delala v podjetju za oboroževalno industrijo. Kmalu po vrnitvi domov je Wutti umrl na posledicah preganjanja.

Ob 150. obletnici taborskega gibanja na Koroškem 

Naj iz zajetnega zvezka literarne revije Rastje (274 strani) omenil samo nekaj prispevkov:

Helga Mračnikar je objavila odlomke iz knjige po zapisih in pripovedovanju Elizabete Sitter, roj. Ogris (1930–2013), na dogajanje med nacističnim režimom na Koroškem med drugo svetovno vojno (nasilje nad Slovenci). Knjiga bo izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu.

Teodor Domej je pod naslovom »Pokažimo, da še tudi mi Koroški Slovenci živimo!« objavil 25 strani obsežni prispevek ob 150. obletnici taborskega gibanja na Koroškem.

Franc Križnar piše o Prešernu v glasbi v Celovcu.

Birgit Hohensasser-Schlebier: Medvedki v raju 2.0

V dvojezični slikanici Medvedki v raju 2.0 / Erdbären im Paradies 2.0 se avtorica Birgit Hohensasser-Schlebier posveča dvema temama, ki ogrožata življenje vseh živih bitij na Zemlji in njihovo mirno sožitje.

To sta globalno segrevanje in rasna nestrpnost. Zgodbo pripoveduje s pomočjo medvedov vseh vrst in barv, ki jih z njihovih domov preženejo okoljske katastrofe.

Ko se po dolgem iskanju znajdejo v raju, potrebujejo kar nekaj časa, da ugotovijo, da je tam dovolj prostora za mirno sobivanje belih, črnih, rjavih, malih in velikih medvedov.

Gorjanska serenada (dvojna avdio-zgoščenka)

Gorjanska serenada je naslov dvojne zgoščenke Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci v Kotmari vasi in obsega 50 pesmi.

Na prvi zgoščenki (Gorjanci so peli) so arhivski posnetki štirinajstih pesmi, ki so jih na ORF posneli med letoma 1955 in 1957.

Kotmirski pevci so peli pod vodstvom Lojzeta Hribarja, slišimo pa tudi priljubljeni duo Franci Stossier in Giti Kropfitsch.

Dodajali so štirinajst pesmi Mešanega pevskega zbora Gorjanci pod vodstvom Stanka Wrulicha, ki so leta 1983 izšle na gramofonski plošči in avdiokaseti.

Na drugi zgoščenki (Gorjanci pojo) je 22 pesmi, ki so jih v kovidskih letih 2020 in 2021 zapeli in posneli Ženski kvartet, Mešani pevski sekstet in Mešani pevski zbor Gorjanci pod vodstvom Gudrun Mehringer-Thaler v kapeli sv. Huberta v Sekiri.

Anton Lečnik, slovenski domoljub in koroški borec za severno mejo

Poglejmo si še vsebino Koroškega koledarja 2021, saj je lansko leto covid 19 krojil (onemogočil) javne predstavitve, objavljeni so naslednji prispevki:

Matjaž Kmecl, O plebiscitu, praznovanju in spominjanju. Osebni opomnik

Marjan Šturm, Nekaj misli ob stoti obletnici koroškega plebiscita

Darko Lečnik, Anton Lečnik (1886–1971) slovenski domoljub in koroški borec za severno mejo. Listi iz zbirke spominov

Irena Destovnik, Stota obletnica požiga Narodnega doma in 90. obletnica ustrelitve bazoviških junakov

Helena Verdel, Kdo je Milorg in kako je osvobodila Koroško

Valentin Sima, Blodnje Marjana Šturma. Nekaj opomb k njegovemu članku v Koroškem koledarju 2019

Urška Perenič, »Kakšna neki je ta domovina«: Roman Požganica Prežihovega Voranca v luči narodnostnega in socialnega vprašanja. K stoletnici koroškega plebiscita

Mateja Ratej, Svečani nagovor ob kulturnem prazniku pri slovenski manjšini na Koroškem. Celovec, 6. februar 2020

Ivan Vogrič, 140. obletnica nastanka revije Kres

Vera Wutti-lncko, Refleksije ob avtobiografiji Florijana Lapuscha (1894–1985) iz Podsinje vasi pri Šentjanžu v Rožu

Andrej Leben, Nadregionalna – večjezična – raznolika. Sodobna literatura koroških Slovenk in Slovencev

Milan Obid, Jezik in identiteta pri Slovencih na avstrijskem Koroškem

Bojan-Mija Schnabl, O pomenu Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, od začetkov do leta 1942 za slovensko znanost in dialektologijo

Nataša Gliha Komac, Praznično leto v Kanalski dolini

Dagmar Unterköfler-Klatzer, Učenje jezikov, temeljni pokazatelj pravičnega izobraževanja

Natalija Svetina, Dvojezični slovenski vrtec na Dunaju

Boris Jesih, Zakaj Majda nima groba /o Majdi Vrhovnik/

Irena Destovnik, Zveza slovenskih žena na Koroškem