Redovni predstojniki jezuitskega reda se bodo jeseni 2016 zbrali na naslednji generalni skupščini. Kot je v začetku tedna sporočilo vodstvo reda v Rimu, naj bi se 36. generalna kongregacija začela 3. oktobra 2016. Trenutni jezuitski general, 78-letni Adolfo Nicolas Pachon, je že maja letos napovedal, da se umika z vodilnega položaja. Ko bodo predstojniki redovnih provinc njegov odstop sprejeli, bodo na generalni skupščini morali izvoliti novo vodstvo. Jezuiti s 17.300 člani veljajo za največji moški red v katoliški Cerkvi. Papež Frančišek pa je prvi jezuit na papeškem položaju.

Generalni predstojnik jezuitov, ki ga zaradi nekdanjega vpliva imenujejo tudi »črni papež«, na svojem položaju običajno ostaja do smrti. Prvi je leta 2008 z vodilnega položaja predčasno odstopil Peter Hans Kolvenbach (1983-2008). Po kapi generala Pedra Arrupeja (1964-1981) je papež Janez Pavel II do Arrupejeve smrti leta 1983 na njegov položaj imenoval dva zastopnika.

Španec Nicolas je bil za jezuitskega generala izvoljen leta 2008 in je 29. naslednik redovnega ustanovitelja Ignacija Lojolskega (1491-1556). Pred tem je 46 let deloval v svojem redu na Japonskem. Jezuiti so danes dejavni v 125 državah po svetu, tudi v Sloveniji, njihova redovna centrala pa je v Rimu.

Ustanovitelj Družbe Jezusove (Societas Jesu), kot je uradni naziv redovne skupnosti, je bil Španec Ignacij Lojolski. Jezuiti niso menihi. Ne živijo meniškega življenja v samostanih in ne nosijo redovnih oblačil. Poleg uboštva, čistosti in pokorščine v četrti zaobljubi izrekajo posebno pokorščino papežu. Poleg tega izrečejo še zaobljubo, da si ne bodo prizadevali za vodilna mesta v cerkveni upravi.

Jezuiti zaradi izvrstne izobrazbe in strogih duhovnih vaj veljajo za intelektualno elito in avantgardo katolicizma. Njihova rimska univerza, Gregoriana, velja za najuglednejšo med papeškimi univerzami.

Vir: Kathpress
Foto: splet