V zadnji številki Družine je bralcem na voljo prispevek Zvoneta Štrublja o znameniti umetnini mističnega božjega Jagnjeta flamskih umetnikov, bratov Huberta in Jana Van Eycka, v katerem pisec doživeto opisuje srečanje z umetniškim delom, ki ga je globoko nagovorilo. O temeljiti obnovi slike, ki jo izvajajo v Muzeju lepih umetnosti v Gentu, so poročale različne evropske tiskovne agencije.

Gentski oltar oziroma Oltar čaščenja mističnega jagnjeta so 600 let od njegovega namenili obsežnemu restavratorskemu posegu. Kot poročanje francoske agencije AFP povzemajo pri STA, bodo v času postopka skušali razkriti podrobnosti njegovega nastanka in mu vrniti prvotno podobo.

Gentski oltar, ki ga sestavlja 24 panelov, vsebuje tudi prva poznana akta v flamski umetnosti, upodobitvi Adama in Eve. Ker je zgodovina oltarja izjemno pestra, poseben izziv pa predstavlja tudi vrsta vprašanj, povezanih z njegovim nastankom, so se odločili za petletni restavratorski projekt, ki v Muzeju lepih umetnosti v Gentu poteka pred očmi javnosti.

»Do popolnoma originalnega stanja ne bomo prišli nikoli, to je nemogoče«, je pojasnila vodja projekta Livia Depuydt-Elbaum in dodala, da so barve sčasoma obledele, materiali pa so se postarali, vendar se bodo lahko izvirnemu stanju sedaj približali bolj, kot je bilo mogoče kdajkoli v preteklosti.

»Gre za veliko bolj prefinjeno delo, kot je veljalo doslej. Uporabljana je zelo zapletena slikarska tehnika«, je dejala umetnostna zgodovinarka Helene Dubois, ki je s posebnim mikroskopom raziskala obleko Sv. Janeza Krstnika.

Izpod plasti potemnelega firneža sedaj na plano prihajajo ikonični Van Eyckovi rdeči in zeleni odtenki, optični učinki in mojstrstvo detajla, denimo vzorci v tekstilu ali nakit.

Strokovnjaki upajo, da bo projekt, ki je vreden 1,2 milijona evrov, prinesel tudi odgovore, povezane z nastankom dela, denimo koliko časa je trajala izdelava oltarja ter kdo od bratov ali njunih pomočnikov je kaj naslikal. Sicer je o družini Van Eyck le malo znanega. Čeprav so dela Jana dobro poznana, pa ni niti enega samega dela mogoče z gotovostjo pripisati Hubertu. Nekateri celo dvomijo v njegov obstoj, piše AFP.
»Opazili smo velike razlike v slikarski tehniki«, je dejala Duboisova in dodala, da je razlike opaziti tako med posameznimi paneli kot tudi znotraj enega panela.

V prvih mesecih so se strokovnjaki posvetili predvsem raziskovanju zgodovine nastanka oltarja in odstranjevanju potemnelega firneža. »Na koncu se je pokazalo, da na delu ni večjih razpok, da niso poškodovani obrazi niti kateri drugi ključni elementi«, je dejala Depuydt-Elbaumova in dodala, da še največjo težavo predstavlja velika bela pika na oblačilu Sv. Janeza Krstnika.

Strokovnjaki menijo, da je bil oltar morda v preteklosti slabo restavriran ali pa je visel preblizu okna, ko je bil razstavljen v muzeju v Berlinu.

Gentski oltar sestavlja 12 hrastovih panelov, ki so poslikani obojestransko. Nastal je za katedralo Sv. Bavona v Gentu. Pozneje so ga zasegli Francozi, a so ga po dveh stoletjih vrnili v Gent. Mesto ga je pozneje prodalo nekemu zbiratelju, razen panelov s podobama Adama in Eve, saj je bila njuna golota tedaj moralno sporna. Nekaj časa je bil v lasti pruskega kralja, nato so ga vrnili v Gent, od koder sta bila leta 1934 dva panela ukradena, enega pogrešajo še danes.

V času druge svetovne vojne so ga, da bi ga zaščitili, poslali v Vatikan. Namesto tega se je znašel v Franciji, kjer so ga zasegli nacisti, ki so ga shranili v solnem rudniku v Avstriji. Kot pojasnjuje Duboisova, je še po 600 letih okoli njega veliko nerazkritih skrivnosti.







Vir: STA
Foto: splet