Binkošti leta 1608 v francoskem Faverneyju so mnoge spremenile za vedno. Tudi menihe, ki so v tamkajšnjem samostanu že povsem pozabili na redovna pravila. Bili so dnevi priprave na praznik, ko je bilo v Marijini cerkvici mogoče prejeti popolni odpustek. Pripravljali so celodnevno češčenje Najsvetejšega. Duhovnik je monštranco, v katero je namestil mali hostiji, prenesel na poseben oltar, poleg položil papeževo bulo o odpustkih in relikvijo sv. Agate. Ob oltarju so pustili goreče sveče, in ko je prior ponoči prišel molit, je zagledal prostor, ki je žarel od ognja. Stekel je po pomoč, a oltarja niso rešili. Obupano so strmeli v pepel, ko je nekdo zavpil: »Čudež!« Nad mestom, kjer je bil prej oltar, je v zraku brez opore lebdela monštranca, na pogorišču pa so našli še nepoškodovano bulo in relikvije. Novica se je razširila in množice so prihajale, da bi se poklonile čudežu evharistije. Mnogi so se spreobrnili – tudi menihi, ki so čudež doživeli kot Božji dotik, da se kot izgubljeni sin vr...