Govornik in pobudnik spominskih srečanj dr. Janez Juhant. Foto I. Ž.

Teološka fakulteta in društvo Združeni ob Lipi sprave sta v soboto, 26. maja, v dvorišču Teološke fakultete v Ljubljani pripravila žalno slovesnost ob obletnici umora in 140. obletnici rojstva prof. dr. Lamberta Ehrlicha. Govornik je bil predsednika društva Združeni ob Lipi sprave prof. dr. Janez Juhant, ki že vrsto let obuja spomin na velikega Slovenca in nas vedno znova spomni, da ne smemo pozabljati naše zgodovine.


Na začetku in koncu je zapel zbor bogoslovcev.

Spomnil je, da je bil dr. Ehrlich vodilni slovenski narodni in politični delavec. »Ne le njegova vloga na pariški mirovni konferenci; tudi njegov vpliv v času okupacije je velik. Bil je slovenski narodnjak, globok in odločen kristjan ter vpliven družbeni delavec. Leta 1938 je ob aneksiji Avstrije k nemškemu rajhu slovenska škofa vzpodbudil za molitev po vsej Sloveniji za Avstrijo, ki jo zasedajo nacisti, kar so ti razumljivo sprejeli z negodovanjem, kot je potrdil tudi jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu Vladimir Vauhnik. Lahko si predstavljamo, da bi Ehrlich, če bi jim prišel v roke, doživel svojo tragično usodo že takoj na začetku vojne.

Razumljivo, da je kristjan in narodni demokrat Ehrlich že vseskozi ob širjenju komunizma ter vpletanju komunistov v katoliške in sokolske vrste pred vojno ter ob kolaboraciji komunistov in nacistov pred in med njo odločno deloval proti totalitarnemu duhu obeh ideologij. Mlade katoliške ljudi je utrjeval v slovenstvu in katolištvu ter celo v nemogočih razmerah modro narekoval združitev narodnih sil za utrditev Slovenije v Evropskem prostoru, kar smo končno dosegli z EZ.«



Prav tako je spomnil na Ehrlichovo spomenico italijanskim oblastem 1. aprila 1942, ki je bila splošna obtožba Italijanov in pritožba zoper neustrezno ravnanje v okupirani Ljubljanski pokrajini oziroma protest zoper zatiranje slovenskega naroda. Spomenica je bila prav tako odločen poseg v komunistično vosovsko prakso teroriziranja slovenskega naroda. Obsegala je predlog, da bi Slovenci v sodelovanju z italijanskimi oblastmi oblikovali samostojno varnostno službo za zaščito pred komunističnim nasiljem.


Ehrlich, govor Janez Juhant, 26. 5. 2018.doc