Posvet se je v prostorih vlade začel ob 12. uri. Kot je dejal slovenski premier, je zadeva povsem deeskalirala, »zato ne vidimo nobene potrebe, da bi Slovenija ustvarjala vtis ogroženosti tam, kjer je ni.«

Brez potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti

Golob je po neformalnem posvetu povedal, da vse informacije, ki ji imajo na razpolago, kažejo na to, da gre za nesrečno naključje pri obrambi ukrajinske strani pred raketnimi napadi s strani ruske vojske. »Na podlagi vseh informacij smo na koncu ugotovili, da ni nobene potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti, ker se ocena dodatne ogroženosti ni dvignila.«

Preberite tudi: "Malo verjetnosti, da bi bila raketa, ki je zadela Poljsko, izstreljena iz Rusije"

Brez večjega vpliva na nadaljnji potek dogodkov

V nadaljevanju je Golob še dodal: »Če je včeraj izgledalo, da gre za dogodek, ki bi lahko pomembno vplival na razvoj in dinamiko ukrajinske vojne, se je danes na podlagi danih informacij na srečo izkazalo, da ta incident ne bo imel večjega vpliva na nadaljnji potek dogodkov.«

Stoltenberg: Ni znakov, da bi šlo za nameren napad

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na današnji novinarski konferenci v Bruslju poudaril, da ni nobenih znakov, da je šlo pri torkovem incidentu na Poljskem za nameren napad ali da Rusija želi napasti katero od članic zavezništva. Tudi po njegovih navedbah bi bil razlog za eksplozijo lahko ukrajinska protiletalska raketa.

»Naša predhodna analiza kaže, da je incident verjetno povzročila raketa ukrajinskega sistema zračne obrambe, izstreljena za obrambo ukrajinskega ozemlja pred napadi ruskih manevrirnih raket,« povedal Stoltenberg.

Švedska Ukrajini namenja dodatno pomoč

Švedska, ki sicer (še) ni članica Nata, pa je danes sporočila, da bo za soočenje s prihajajočo zimo Ukrajini namenila dodatno vojaško in humanitarno pomoč v vrednosti 346 milijonov evrov, navedbe tujih agencij povzema STA. Po informacijah švedske vlade bo vojaški del pomoči vreden okoli 280 milijonov evrov, humanitarni prispevki za nujno pomoč, popravilo civilne infrastrukture in razminiranje pa skupno 66 milijonov evrov.