Posredovanja. Uvod v krščansko filozofijo so monumentalno delo Gorazda Kocijančiča, ki ob besedilih različnih duhovnih piscev bralca uvaja v krščansko filozofijo, »ki je v zadnji instanci napotilo na krščansko duhovno izkušnjo«.

Nastopil je proti predstavnikom postmoderne misli oz. kritikom metafizike

Kot je v spremni besedi zapisal dr. Vid Snoj Kocijančičev zagovor krščanske filozofije kot filozofije sicer pada v čas, v katerem se krščanstvo večini v starem novem svetu, moderni oziroma postmoderni Evropi, zdi samo iluzorno tolažilo peščice zoper smrt in nič. Vendar zagovor, ki ga Kocijančič s »ti« naslavlja na svojega filozofsko poučenega in hkrati o tej filozofiji bolj ali manj nepoučenega bralca, nikakor ni le previden, blag poskus reinkulturacije vsega tistega, kar naj bi v krščanskem miselnem izročilu nemara vendarle še ohranilo neko vrednost, v sodobno filozofsko-kulturno srenjo. Nasprotno. Ko Kocijančič posreduje za krščansko filozofijo, s silovito polemično kretnjo nastopi proti tistim predstavnikom postmoderne misli, ki so jo zajeli v svojo kritiko metafizike.

Med predstavitvijo knjige v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe v Ljubljani 27. avgusta 2025: dr. Jan Dominik Bogataj, dr. Tadej Rifel, dr. Vid Snoj in dr. Gorazd Kocijančič. Z njimi se je pogovarjala urednica dr. Cvetka Rezar Mlakar. Foto: Ivo Žajdela

Tako radikalno, da vzdrži najzahtevnejšo kritiko »metafizike«

Kocijančičevi osrednji protigovorniki so ob Heideggerju predvsem Jacques Derrida in, prek filozofsko relevantnega dela svoje psihoanalitične teorije, tudi Jacques Lacan ter v slovenskem prostoru heideggerjanci in lakanovci.

»Njegova polemika je kritika postmoderne kritike metafizike in njen namen pokazati, da ta kritika, kolikor naj bi zadevala krščansko filozofijo, leti v prazno. Krščanska filozofija, namesto da bi se kot pomešanje nezdružljivega kratko malo razpljusnila, prav v odpornosti nanjo izkazuje svojo čvrstost in radikalnost. Krščansko mišljenje je namreč »na miselni ravni tako radikalno, da vzdrži najzahtevnejšo kritiko 'metafizike'«.

Stopnje »postmodernega« uvoda v krščansko filozofijo

Gorazd Kocijančič je predelal, dopolnil in v celoto povezal svoje eseje, ki jih je od leta 1991 objavljal po revijah in raznih zbornikih. Skupaj s prevodi temeljnih besedil krščanskega izročila (avtorjev: Dionizija Areopagita, Franza Xavra von Baadra, Janeza Skota Eriugena, Janeza Hrizostoma, Nikolaja Kozanskega, Ireneja Lyonskega, Evagrija Pontskega, Erazma Rotterdamskega in Maksima Spoznavalca), med katerimi so nekateri tu prvič objavljeni, so eseji postali stopnje »postmodernega« uvoda v krščansko filozofijo.

V Posredovanjih se je avtor soočal s heideggrovsko, lacanovsko in dekonstrukcijsko mislijo, pri tem pa želi kazati poti iz sodobne brez-temeljnosti mišljenja v krščansko apofatično uzrtje Nespoznatnega na različnih področjih: v hermenevtiki duhovnega, ontologiji, etiki, mišljenju svetega, antropologiji, estetiki, poetologiji in eshatologiji.

Naslovnica prvotne izdaje knjige Posredovanja iz leta 1996.

Krščanska filozofija se v zgodovini izkazuje kot dejanska

Gorazd Kocijančič je zapisal: Krščanska filozofija se v zgodovini izkazuje kot dejanska. Dejanska pa je lahko k zato, ker izkušenjsko pred-postavljena misel – misel misleča v živi usklajenosti s Kristusom – zase ve, da ne sodi na isto raven z miselnostjo misli, ampak da je z njo (za ne-izkušenega) proti-slovno, a vendar dejansko združena v odnosu paradoksnega zlitja brez-obzirnega radikalizma in duhovne določenosti ...

Krščanska filozofija vznika v duhovni svobodi metalogičnega odnosa do ne-nujno zaslišanega Pričevanja, v katerem šele zadobijo svoj pomen besede »Gospod, »Sin, »modrost« in »ljubezen«. Je duhoven nauk, artikuliran v občestvu podarjenega »prostora« nad-miselne osebne Navzočnosti, v skladu z živo resničnostjo »Gospoda« in prek nje. Iskateljska, brezbrežna misel, usklajena z izmikajočo se resničnostjo molitveno Nagovorjenega, neizgovorljivo Imenovanega, ki se podarja misli prav kot radikalno Nemisljivo, neosmisljivo, nad-smiselno Osmisljujoče.

Gorazd Kocijančič med predstavitvijo knjige Posredovanja. Foto: Ivo Žajdela

Prevedel je mnoga dela cerkvenih očetov

Gorazd Kocijančič (1964) je filozof, prevajalec in pesnik. Je avtor petih del s področja filozofije (Posredovanja, 1996, Med Vzhodom in Zahodom. Štirje prispevki k ekstatiki, 2004, Razbitje. Sedem radikalnih esejev, 2009, Erotika, politika itn. Trije poskusi o duši, 2011, O nekaterih drugih. Štirje eseji o preobilju, 2016) ter petih pesniških zbirk (Tvoja imena, 2000, Trideset stopnic in naju ni, 2005, Certamen spirituale, 2008, Primož Trubar zapušča Ljubljano, 2011, Od Talesa do tebe. Apokrifna zgodovina evropske filozofije, 2019).

Prevedel je mnoga dela cerkvenih očetov in tudi vodi projekt slovenskega prevoda Filokalije. Kot prevajalec in urednik je sodeloval pri slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma (1996), kot urednik in prevajalec pri ediciji Diels-Kranzovih Fragmentov predsokratikov in (skupaj z Vidom Snojem) pri izdaji Zgodnjekrščanskih spisov (2015).

Za knjigo Tistim zunaj je leta 2004 prejel Rožančevo nagrado, za prevod Platonovih zbranih del leta 2005 Sovretovo nagrado, za pesniško zbirko Primož Trubar zapušča Ljubljano pa nagrado Prešernovega sklada 2013. Leta 2023 je objavil svoje zbrane intervjuje 1997–2022 (V pogovoru) in odzive na koronsko krizo (Protirevolucionarni spisi 2021–23) ter prevod latinskih pridig (Opus sermonum) Mojstra Eckharta.

1/3