V zbirki Acta Ecclesiastica Sloveniae je izšla knjiga dr. Jureta Volčjaka Goriška nadškofija na Kranjskem.

V zbirki Acta Ecclesiastica Sloveniae, ki jo izdaja Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je izšla knjiga dr. Jureta Volčjaka Goriška nadškofija na Kranjskem v času apostolskega vikarja in prvega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa (1750–1774). V času vodenja novoustanovljene Goriške nadškofije in metropolije je nadškof Karel Mihael Attems večkrat pastoralno obiskal ozemlje nadškofije, tudi župnije na Kranjskem. O svojih pastoralnih obiskih in kanoničnih vizitacijah je zapustil obsežne in zanimive zapiske.

Že pred leti so bila objavljena njegova poročila o Štajerski in Primorski. Gre za župnije, ki so danes sestavni del nadškofije Ljubljana in škofije Novo mesto. Ker je v prihodnjih letih predvidena izdaja vizitacijskih zapisnikov v izvirnem latinskem jeziku, je v tem zvezku AES objavljena sintetična študija o cerkvenih razmerah na Kranjskem v tretji četrtini 18. stoletja.

Kaj ima goriška nadškofija skupnega s Kranjsko?

Avtor je začetke težkega dela opisal v predgovoru. »Ko sem se pred mnogimi leti prvič srečal s pojmom goriška nadškofija na Kranjskem, sem bil zaradi nevednosti precej začuden. Le kaj ima goriška nadškofija skupnega s Kranjsko? Radovednost mi ni dala miru, zato sem počasi, kot črv, ki gloda sočen les, spoznaval sicer ne dolgo, vendar dogodkov polno in izjemno pomembno obdobje druge polovice 18. stoletja, ko je veliko večino Kranjske cerkveno-upravno pokrivala goriška nadškofija. Ustanovljena je bila na ozemlju ukinjenega oglejskega patriarhata, ki je obstajal več kot tisoč let, po več stoletnih prizadevanjih habsburških vladarjev v boju z večnimi dednimi sovražniki, katoliškimi doži Republike sv. Marka, da bi ga ukinili. Zasluge za ustanovitev goriške nadškofije lahko pripišemo cesarici in kraljici Mariji Tereziji, ki se je rodila pred 300 leti.«

Doktorsko disertacijo je precej dopolnil

Sčasoma se je srečal tudi z drugimi zanimivimi temami in obdobji cer­kvene zgodovine, tako je bilo raziskovanje zgodovine goriške nadškofije na Kranjskem potisnjeno bolj v ozadje. Okoli leta 2002 ga je dr. France M. Dolinar prosil, če bi prevzel zahtev­no delo, transkripcijo vizitacij prvega goriškega nadškofa Attemsa za ozemlje Kranjske in tako dokončal mednarodni projekt objave Attemsovih vizitacij, ki se je pričel leta 1988.

»Ob nekoliko bolj tihem in plahem pristanku ter obenem tudi ob nezavedanju, kaj to pomeni, sem se pričel prebijati čez zanimi­vo rokopisno gradivo, pisano v latinščini s številnimi okrajšavami. Najprej sem se lotil prepisovanja sorazmerno lepo pisanega besedila, težje berljive rokopise sem odložil za pozneje. Ob premišljevanju, kako bi se teh kracarij čimprej rešil, pa me je vsebina čedalje bolj zanimala in vabila v podrobnejšo analizo opisa­nih razmer, oseb in dogodkov. Mukotrpno večletno vsakodnevno prepisovanje, tudi na dopustu, ko sem se prostovoljno javljal za varuha spečih otrok, je obro­dilo sadove: nastal je rokopis v obsegu preko 1.100 strani, ki bo, če mu bo sreča in še kaj naklonjeno, ugledal luč sveta v tiskani obliki do leta 2020.«

Transkribirano gradivo je predstavljalo temelj doktorski disertaciji, ki jo je obranil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2014. Delo je v treh letih precej dopolnil in razširil.

Prizadevanja za usta­novitev goriške škofije

S knjigo avtor želi bralcu približati večstoletna prizadevanja za usta­novitev goriške škofije in prikazati zapletena politična razmerja v oglejskem patriarhatu med cesarstvom in Beneško republiko skozi stoletja, katerih re­zultat je bila sprva ustanovitev apostolskega vikariata, končno pa goriške nad­škofije z nadškofom Karlom Mihaelom Attemsom na čelu. Skušal je prikazati upravno razdeljenost goriške nadškofije na arhidiakonate, župnije in vikariate, govori o ustanavljanju novih dušnopastirskih postojank, poskuša pa prikazati tudi gospodarske in verske razmere kranjskih župnij in vikariatov.

Glavni vir: vizitacijski zapisniki

Delo ne zanemarja niti duhovščine, tako svetne (škofijske), kot tudi posvetne (redovnikov), saj na podlagi obširnega arhivskega gradiva osvetljuje njihove vsakdanje težave, od izvora, izobraževanja, službovanja, pa tudi njihovega osebnega življenja. Bralcu je poskušal približati tudi glavni vir, tj. vizitacijske zapisnike, njihovo sestavo in vsebino.

Skupaj s prihajajočo objavo vizitacijskih zapisnikov za arhidiakonate na Kranjskem bo ta knjiga prispevala kamenček v mozaik (s)poznavanja t. i. dolgega 18. stoletja v cerkveni zgodovini vojvodine Kranjske, stoletja, v katerem so se odvili ne­kateri ključni premiki oziroma ključne reforme tako na miselnem, upravnem, šolskem, socialnem, umetnostnem, vojaškem, kot tudi davčnem in še katerem področju, ki jih je moč videti še danes.

Obsežna preglednica cerkva in kapel

V knjigi so obravnavane številne župnije, podružnične cerkve, samostani in tudi druge ustanove, ki so dajale ton vsakodnevnemu življenju ljudi, župnij in posameznih duhovnikov. Predstavljeni so številni duhovniki in okolja, v katerih so delovali. V knjigo je vključena obsežna preglednica vseh cerkva in kapel, ki so bile predmet nadškofovih vizitacij. Tabela bo lahko koristen pripomoček vsem, ki jih zanima, katere kapele in cerkve so bile na ozemlju, ki ga danes obsega določena župnija.