Gorske bukve 1582

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ter Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede je izdal knjigo Gorske bukve 1582. Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki.

Prevod štajerskega gorskega zakona (1543), ki ga je leta 1582 pripravil Andrej Recelj, si v slovenski zgodovini zasluži posebno mesto kot najstarejše ohranjeno zakonsko besedilo v slovenskem jeziku in kot eno najstarejših slovenskih besedil s posvetno vsebino sploh.

Poleg tega gre za najdaljše ohranjeno slovensko besedilo katoliškega avtorja iz 16. stoletja, ki nam omogoča vsaj delni vpogled v jezik, kot se je vzporedno s knjižnim jezikom protestantov v tem obdobju oblikoval v katoliških krogih, ter hkrati osvetljuje razmerje med pisnim in sočasnim govorjenim jezikom.

Prinaša tudi bogato besedišče, ki ga je prevajalec črpal iz ljudskih izrazov v zvezi z vinogradništvom ter iz tradicije ustnega sodstva, zlasti gorskega prava, v okviru katerega se je izoblikovalo slovensko pravno izrazje.

Knjiga poleg kritičnega prepisa in jezikovne posodobitve prinaša tudi več razprav, ki besedilo in njegovega avtorja ter sam rokopis osvetljujejo z literarnozgodovinskega, zgodovinskega, jezikoslovnega in pravnozgodovinskega vidika, predstavljen pa je tudi zgodovinski pomen zemljišč, podvrženih gorskemu pravu, v kraju, kjer je v času prevajanja deloval prevajalec Gorskih bukev.


Poleg originala tudi kritični prepis in jezikovna posodobitev

Kozma Ahačič: Gorske bukve med slovenskim knjižnim jezikom in rokopisnimi zapisi govorjenega jezika 16. stoletja

Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki

Kritični prepis in jezikovna posodobitev

Komentar

Alenka Jelovšek: Načela kritičnega prepisa in jezikovne posodobitve Gorskih bukev ter slovarček osnovnih gorskopravnih izrazov

Alenka Jelovšek: Pregled obravnav in omemb Recljevega prevoda Gorskih bukev v strokovni literaturi


Razprave izčrpno prikažejo Recljev prevod Gorskih bukev

Matija Ogrin: Rokopis Deželskosodni, desetinski in vinogorski red kneževine Kranjske. Kodikološki opis in izvor rokopisa

Boris Golec: Okoliščine nastanka Recljevega prevoda Gorskih bukev

Alenka Jelovšek: Jezik Recljevih Gorskih bukev

Katja Škrubej: Gorske bukve in slovenska pravna zgodovina: izbrana vprašanja

Stane Granda, Matjaž Blokar: Gospodarski in socialni pomen gorskopravnih zemljišč na primeru Rake


Sporna imena naselij v Sloveniji

Geografski inštitut Antona Melika je izdal knjigo Sporna imena naselij v Sloveniji, napisala sta jo Drago Perko in Matjaž Geršič.

Imena naselij so tista vrsta zemljepisnih imen ali toponimov, s katerimi se ljudje najpogosteje srečujemo. V Sloveniji za njihovo poenotenje ali standardizacijo skrbi Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, ki ima sedež na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Komisija deluje predvsem na podlagi resolucij OZN o zemljepisnih imenih, slovenskega pravopisa ter slovenske zakonodaje o zemljepisnih imenih, standardizirana zemljepisna imena pa objavlja v standardizacijskih dokumentih (na primer na zemljevidih in v imenikih zemljepisnih imen) ter na spletu Geodetske Uprave Republike Slovenije.

V Sloveniji je več kot 6.000 naselij, od katerih jih ima petina zaradi različnih razlogov sporna imena, ki bi morala biti popravljena.