Za uvod v dvodnevni simpozij Krščanstvo in socialno gibanje, na katerem bo 44 govornikov (v petek in soboto, 28. in 29. marca) predstavilo življenje, delo in pomen dr. Andreja Gosarja, so danes, v četrtek, 27. marca, v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) odprli razstavo Gosarjevih knjižnih objav, zapisov, člankov, fotografij in drugih dokumentov. Izdal je 15 knjig, najbolj poznana med njimi sta dva dela knjige Za nov družbeni red (1933 in 1935). Od leta 1919 pa je v periodiki, časopisih in revijah objavil povprečno trideset člankov na leto, kar je izjemen pubvlicističen opus. Objavljal je v številnih časopisih, ki so v tistem času izhajali, po vojni, ko je začelo izhajati Oznanilo, predhodnik današnje Družine, je pogosto objavljal tudi v njem. Bibliografijo je zbral in uredil knjižničar Drago Samec.

Na odprtju razstave je župan občine Logatec Berto Menard dejal, da bi krščanska misel, ki jo je razvil Gosar, morala prevevati vse politike in ljudi, ki imajo vpliv v družbi, Jože Faganel, direktor Celjske Mohorjeve družbe, pri kateri je objavljal tudi Gosar, pa je prebral navedke iz knjige, ki jo je Gosar izdal še v času zlate dobe Mohorjeve, ko jo je vodil Fran Saleški Finžgar, s katerimi po mnenju govornika »vnaprej zanika veljavnost teženj, ki životarijo tudi še na Slovenskem, da bi našli krščanske korenine 'tržnemu gospodarstvu', vsem negativnim slovensko-štajerskim dokazom navkljub«. Prof. dr. Jakob Likar z Naravoslovnotehniške fakultete se je Gosarja spomnil kot izjemnega predavatelja - Gosar je na Tehnični fakulteti predaval med obema vojnama in po drugi svetovni vojni, ko se je vrnil iz taborišča Dachau do leta 1958.

Andrej Gosar

Kdo je bil Andrej Gosar?

Da bi se v logaški čevljarsko obrtniški družini rojeni Andrej Gosar težko podal na gimnazijo, če mu poti ne bi utrl domači župnik, je na odprtju razstave dejal Drago Samec, višji bibliotekar v NUK, ki je zbral Gosarjevo izjemno obsežno bibliografijo. Po gimnaziji je odšel na študij prava na Dunaj, kjer je »študiral tudi ob delu na železnici. V šolskem letu 1914/15 je bil štipendist Knafljeve ustanove. Že med študijem je objavil prvi članek, po doktoratu leta 1916 pa se njegova publikacijska širina razpre«, je dejal Samec. Ob zaposlitvi na poverjeništvu za socialno skrbstvo na Deželni vladi je bil novembra 1920 izvoljen za poslanca in to ostal skoraj deset let. Leta 1927 in 1928 je bil minister za socialno politiko. »Delavstvu je poskušal preskrbeti delo in – če je bilo le mogoče – lasten dom, kar mu je uspelo z reorganizacijo borze dela, posvetil se je bolniškemu zavarovanju in izdelal načrt reorganizacije zavarovanja,« je Samec naštel najpomembnejše dosežke Gosarjevega dveletnega ministrovanja. 1929–1931 pa član vrhovnega zakonodajnega sveta pri ministrskem svetu. V drugi polovici tridesetih let je bil član jugoslovanske delegacije v generalni skupščini Društva narodov v Ženevi.

Na razstavi v NUK je Gosarjevo publicistično delo predstavil urednik Gosarjeve bibliografije Drago Samec (foto: Djuri Ramač)

Za nov družbeni red – »usoda vpijočega v puščavi«

Dr. Andrej Gosar je bil eden od utemeljiteljev krščanskega socialnega nauka na Slovenskem. Prvo knjigo Narodnogospodarske eseje je objavil že leta 1920. Gosarjevo osrednje delo je knjiga v dveh delih Za nov družbeni red. »V slovenskih knjižnicah je samo 25 kompletov tega dela, kar si razlagamo tudi s tem, da so neprodano zalogo Mohorjeve družbe ob zasedbi Nemci odpeljali v predelavo v papirnico,« je dejal Samec in pristavil, da je delo Za nov družbeni red bilo deležno veliko odzivov obeh političnih polov. »Med ocenjevalci s katoliške strani so bili Aleš Ušeničnik, Jože Jeraj, upokojeni nadškof Jeglič, od drugega pola pa med drugim v Ljubljanskem zvonu tudi Edvard Kardelj, pod psevdonimom Ivan Kovač,« je povedal Samec. »V zadnjem času ugotavljajo, da je Gosarjevo idejo samoupravljanja prenesel v jugoslovanski model, a vse brez navedbe izvora, celo več, s hudo kritiko v Ljubljanskem zvonu.« Samec je navedel besede Gosarja, kjer je razložil, kakšen namen je imel z objavo knjige. »Razlogov je več, med njimi ta, da pokažemo mi, katoličani, tisto zares pravo pot, ki vodi do pravičnega in zadovoljivega družbenega reda … predvsem pa pokazati vso sestavljenost in pisanost moderne družbe in tako zvanega družabnega življenja ter razkriti njegovo dinamiko.« V tem delu je Gosar po besedah Samca strnil dolga leta svoje strokovne, politične in znanstvene dejavnosti, a doživel, kot je kasneje sam zapisal, »usodo vpijočega v puščavi«.

Finžgar bogoslovcem: »Berite Sveto pismo in Gosarjev Novi red – to je stvarnost, vse drugo poseg v meglo«

O pomembnosti knjige govori tudi Finžgarjev zapis, kjer v začetku vojne, ko ga je rektor semenišča vabil, da bi predaval bogoslovcem o ljubezni do bližnjega, priporoča, da bogoslovci berejo Novo zavezo Svetega pisma in študij Gosarjevega Novega reda, ki je, tako Finžgar, »za katoličane med nami edina knjiga razen papeških okrožnic, ki odpira pogled v bodočnost. Ta nova bodočnost prihaja neizprosno in se je treba nanjo prirpaviti z dejanji pravice in širokosrčne ljubezni. To je stvarnost, vse drugo poseg v meglo.«

Gosar je po besedah Samca za vodila knjigam dajal citate iz Svetega pisma, člankom, ki so izšli v Oznanilu, predhodniku Družine, pa je kot naslove dajal samo svetopisemske citate. Da je imel svojo lepo in urejeno študijsko sobo poleg spalnice, je povedal Samec, »med knjigami so opazili primerke s številnimi Gosarjevimi zapisi in zaznamki. Po vojni je Gosarjeva knjižnica doživela več nepovabljenih obiskov. Dr. Juhant je zapisal, da Gosar pred hišnimi preiskavami skriva svoja po vojni napisana dela.«

Andrej Gosar: »Nosilci novim idej, pa naj bodo še tako skromne, le redkokdaj doživijo njihovo zmago.«

Na dvodnevnem simpoziju v petek, 28. marca, v Narodnem domu v Logatcu (Tržaška cesta 44) in soboto v prostorih SAZU v Ljubljani (Novi trg 2) bo prek 40 predavateljev osvetlilo življenje dr. Andreja Gosarja, »opozorilo na znanstveno in humanistično vsebino njegovega dela ter prepoznavalo vpliv njegovega nauka na današnji čas«, so zapisali v vabilu.

Vitrini na razstavi v NUK