Beseda blagoslavljati pomeni dobro govoriti in nas napeljuje k temu, da blagoslov izrekamo in da je izrečeno povezano z dobrim. Tako bi kot blagoslov lahko razumeli »vse najboljše« na rojstnodnevni zabavi, »dober tek« ob kosilu ali »na zdravje« ob zdravici. Pa vendar ima blagoslov v življenju kristjana ne le ustaljen ritualni pomen, temveč tudi presežnega, saj ga povezujemo s samim Kristusom.

Beseda je meso postala

Z blagoslavljanjem kličemo najvišje dobro, izvir dobrega – torej Boga, čigar prvo dejanje je pravzaprav blagoslov. Bog je rekel: »Bodi svetloba! In nastala je svetloba. Bog je videl, da je svetloba dobra« (1 Mz 1,3–4). Bog kot praizvir z izrečeno besedo ustvari nekaj dobrega ali v človekovem primeru nekaj zelo dobrega. Nasprotje blagoslova je prekletstvo, nasprotje dobrega zlo in življenja smrt, povezanost teh nasprotij pa je vidna v Jezusovih čudežih. Za primer naj služita pomnožitev kruha in obujenje Lazarja, kjer Jezus v začetku z besedo moli k dobremu Očetu, čigar blagos...