Aleksander Lestan je najstarejši slovenski duhovnik koprske škofije, bivajoč v župniji Črniče, kjer je že od leta 1974 kot župnik, dekan, zdaj pa je upokojenec. »Starec sem,« pove že ob prihodu, v pogovoru z njim pa smo odkrivali vedrino in prečiščeno modrost 102-letnika. Že od nekdaj spremlja napredek in je bil med prvimi duhovniki, ki je iz Italije dobil od svojih staršev rabljen avto in si ga je prilagodil. »To je bil mali topolino,« se vesel spominja teh let. Med prvimi je imel tudi računalnik. »Zdaj molite zame, da bi srečno umrl!« pa naroča, ko se s fotografinjo poslavljava.

Črniče sicer upravlja Rafko Klemenčič, župnik iz Kamenj, lepo pa je bilo videti, kako sta z našim sogovornikom prijateljsko povezana. »Nisem kot on in on ne more biti jaz,« odkrito pove. »Kar je zame nekaj normalnega, zanj ne more biti, to je treba razumeti.« Ob tem še doda: »Človeka moraš najprej spoznati, da si lahko prijatelj.«

Kam segajo vaše korenine? Pravite, da ste bili begunski...