Vse naše življenje od začetka do konca je Božji dar. Toda na preteklost, sedanjost in prihodnost ne gledamo z zornega kota, ki nam ga želi Bog. Utegne se zdeti zahtevno, saj so naše poti navsezadnje zapletene in pogosto zmedene. Toda z Božjo milostjo lahko začnemo gledati na celoten lok življenja z Božjimi očmi. Začnimo s preteklostjo.

Spomin na preteklost

Ali radi gledamo stare fotografije? Mogoče se vidimo kot mlado mamico ali očka z malčki ob sebi, ki so zdaj odrasli in imajo svoje otroke. Morda vidimo pokojno mamo, očeta ali sozakonca ter čutimo zbodljaj žalosti. Ali pa se hihitamo oblačilom, ki so bila tedaj v modi. Kadar gledamo stare fotografije in posnetke, se v nas zagotovo prebudi množica čustev.

Enako velja, kadar se ozremo nazaj na svoje življenje. Mogoče smo hvaležni za dobre čase, žalostni zaradi izgub ali obžalujemo napake. Morda si želimo, da bi se lahko vrnili v preteklost in znova živeli dele svojega življenja.



Ali pa smo nostalgični in si želimo, da bi bilo tako, kot je bilo nekoč. Toda karkoli občutimo, je preteklost minila. Ne moremo znova doživeti ali spremeniti tega, kar se je že zgodilo.

Včasih pa preteklost zbudi boleče spomine, ker dovolimo, da nas dogodki preganjajo ali zameglijo naše razmišljanje o sedanjosti in prihodnosti. Morda se ukvarjamo z grehi, ki smo jih storili že zdavnaj, mogoče še preden smo stkali odnos z Gospodom. Morda še vedno občutimo krivdo zaradi njih ali se jih sramujemo, čeprav smo se jih že spovedali.

Celoten esej si preberite v reviji Beseda med nami.