Brez nje bi Slovenci o svoji zgodovini vedeli veliko manj, kot vemo. Valvasorjev grad in njegova okolica sta zdaj urejena tako, kot se za tako pomemben kraj spodobi. Tudi zato ga je vredno obiskati.

Z razgledom na snežnike

Bogenšperk je, med drugimi nakupi, Valvasor pridobil leta 1672. V svojem najpomembnejšem delu Slavi vojvodine Kranjske mu je namenil zapis v za tisti čas značilnem slogu: »V deželnem jeziku se grad in gospostvo Wagensperg imenuje Bogenšperk; leži na Dolenjskem, štiri milje od Ljubljane. Ta grad je še eden tistih starih gorskih gradov, sezidanih na visokem hribu sredi gozdov. Ima razgled daleč na visoke snežnike proti Koroški in Štajerski, čist in zdrav zrak, sicer ne ravnine, kljub temu pa polja po hribih, preizvrstno sadje vsake vrste – češnje so štiri ali pet na enem peclju – v bližini vinske gorice in nedaleč od gradu lep črn in rumen marmor, ki sem ga na svojem mestu že popisal.«

Grad Bogenšperk je nastajal postopoma, glede na želje, potrebe in finančne zmožnosti lastnikov.

Tako kot večina gradov je tudi Bogenšperk nastajal postopoma, glede na želje, potrebe in finančne zmožnosti lastnikov, pa tudi nesreče, ki so jih pogosto prizadele. Med njimi so bili udari strele in požari, ki tudi Bogenšperku niso bili prihranjeni. Čeprav daje stavba s štirimi trakti, povezanimi z obrambnimi stolpi, srednjeveški videz, je v resnici poznejšega nastanka. Domnevno so jo začeli graditi člani plemiške družine Wagen po velikem potresu, ki je leta 1511 prizadel območje od Dolenjske na vzhodu in do Furlanije in Benečije na zahodu. Prvič je bil omenjen približno dvajset let pozneje, vendar tudi takrat še ni imel sedanjega videza. Severovzhodni stolp je sprva stal samostojno in je služil kot bivališče. Kamniti vhodni portal, nad katerim stoji balkon, je oblikovan v renesančnem slogu. Med posebnosti gradu spada globok, v živo skalo vsekan vodnjak, ki ga je Valvasor poglobil, dogradil pa je še grajske kleti.

Kraj nastanka Slave

Kot človek, ki je izjemno cenil znanje, si je Valvasor na Bogenšperku zamislil veliko knjižnico, eno največjih pri nas v 17. stoletju. Urediti si je dal bakroreznico in najel avstrijskega mojstra, ki je prej delal za znamenitega topografa in kartografa Georga M. Vischerja. Najel je še druge slikarje in grafike, ki so sodelovali pri pripravi Slave, pri kateri je bil Valvasor tudi založnik.

Valvasor si na Bogenšperku zamislil veliko knjižnico, eno največjih pri nas v 17. stoletju.

Slava je enciklopedično delo, vključuje štiri knjige velikega formata, razdeljene na 15 poglavij, 24 prilog in 528 bakrorezov. Skupni obseg tega monumentalnega pisanja, ki je leta 1689 v Nürnbergu izšlo v nemščini z naslovom Die Ehre dess Hertzogthums Crain, je več kot 3500 strani. Velja za prvi sistematični prikaz slovenskega ozemlja, njegove zgodovine, prebivalcev in njihovih noš, šeg in navad, gospodarstva, rastlinstva in živalstva, naravnih in kulturnih znamenitosti, upravne, pravne in cerkvene ureditve … Manj znano je, da je pomembne dele prispeval in pri Slavi opravil tudi uredniško delo nemški polihistor Erazem Francisci, ki je bil v svojem času eden najbolj priljubljenih nemških pisateljev.

Z zapisi je Valvasor segel na področja geografije, zgodovine, topografije, biologije, geologije, medicine in še kam. Med potovanji po deželi zbrano etnografsko gradivo je nadvse pomembno za poznavanje osrednjega slovenskega ozemlja v 17. stoletju in prej. Valvasor, po družbenem izvoru plemič, po poklicu vojak, pri svojem delu resda ni uporabljal znanstvenih metod raziskovanja, kakor jih razumemo zdaj, iz zapisov marsikje vejeta tudi vraževerje in pretiravanje, a to seveda ne zmanjšuje izrednega pomena njegovega dela. Integralni prevod Slave v slovenščino, pri katerem so večino prevajalskega dela opravili Doris, Božidar in Primož Debenjak, je bil končan šele leta 2013.

Na grad

Grad Bogenšperk si v odpiralnem času lahko ogledate samostojno, po dogovoru pa so mogoči ogledi z vodstvom. Najavljene skupine imajo možnost vodenja v več tujih jezikih. V grajskem muzeju sta predstavljena Valvasorjevo življenje in delo ter tudi zgodovina gradu in okoliških krajev. Med razstavljenimi dragocenostmi so originalni izvodi Slave. V gradu je Rusko-slovenski center Davorina Hostnika, na njem se ljudje že dolgo poročajo, najeti pa ga je mogoče tudi za zasebne, poslovne ali kakšne drugačne dogodke. Tu je tudi stalna razstava Vraževerje in čarovništvo na Slovenskem, ki osvetljuje več kot dvestoletno mračnjaško obdobje preganjanja, ki se mu tudi območje sedanje Slovenije ni izognilo. Začelo se je že ob koncu srednjega veka in se formalno končalo šele v času vladavine Marije Terezije (1740–1780).

Na gradu si lahko ogledate tudi stalno razstavo Vraževerje in čarovništvo na Slovenskem.

Kaj vse je v gradu Bogenšperk zdaj na voljo, si je najbolje pogledati na spletnih straneh, saj organizirajo različne dogodke in razstave. V poletnem času so v njegovi neposredni bližini dobro obiskani glasbeni koncerti. Lahko se sprehodite po parku ob gradu ali se odpravite po Valvasorjevi poti, deset kilometrov dolgi krožni poti po obronkih posesti gradu Bogenšperk. Za bolj športne je tu še dobra dva kilometra dolga trim steza z enajstimi postajami.

Grad Bogenšperk
Bogenšperk 5
1275 Šmartno pri Litiji
grad@bogensperk.si

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Radovednež (04/2026).