Wallis Simpson, ki je umrla pred štiridesetimi leti (24. aprila 1986), in je s tretjo poroko povzročila resno politično krizo v Veliki Britaniji, se je rodila kot Bessie Wallis Warfield 19. junija 1896 v Pensilvaniji v stari ameriški družini. Po zgodnji očetovi smrti so njo in mamo podpirali bogati sorodniki. Odraščala je v Baltimoru, kjer je obiskovala zasebno šolo. Ko je bila stara dvajset let, se je poročila z Earlom Spencerjem, pilotom v ameriški mornarici. Zakon ni bil srečen, saj je imel Spencer težave z alkoholom. Zaradi njegove službe sta veliko časa živela ločeno, dokončno pa je zakon razpadel leta 1927.

Wallis Simpson je s svojo tretjo poroko povzročila resno politično krizo v Veliki Britaniji.

Že naslednje leto je sledila druga poroka z uspešnim poslovnežem in ladijskim trgovcem. Z novim možem Ernestom Simpsonom se je preselila v London. Denar jima je odprl vrata v britansko visoko družbo in na njihove zabave. V začetku tridesetih let je na enem od družabnih srečanj spoznala princa Edvarda. V naslednjih letih sta se pogosto srečevala, usodna iskrica pa je preskočila leta 1934.

Cena ljubezni

Princ Edvard je bil dve leti starejši od Wallis. Bil je najstarejši otrok kralja Jurija V. in kraljice Marije, zato so ga že od malega vzgajali za prestolonaslednika. Med prvo svetovno vojno je služil v vojski. Po njej je večkrat zastopal svojega očeta doma in v tujini ter prepotoval različne dele imperija. V zasebnem življenju se je zapletel v vrsto ljubezenskih afer, tudi s poročenimi ženskami, za poroko pa se dolgo ni odločil. Ko je spoznal Wallis in se z njo hotel poročiti, pa so nastopile težave.

Princ Edvard se je v zasebnem življenju zapletel v vrsto ljubezenskih afer, tudi s poročenimi ženskami.

Ko je v začetku leta 1936 po smrti svojega očeta Jurija V. postal kralj, se je izkazalo, da njegovo zasebno življenje ne ustreza pričakovanjem kraljeve družine. Tudi takratna družba in anglikanska Cerkev nista dopuščali, da bi se kralj poročil z ločeno žensko, katere nekdanja moža sta bila še živa. Ker je kralj formalni vodja anglikanske Cerkve, se od njega pričakuje, da živi v skladu z njenim naukom. Edvard se je moral odločiti med Wallis in krono. Izbral je ljubezen, zato se je decembra 1936 odpovedal prestolu. To je bil eden najodmevnejših dogodkov v zgodovini britanske monarhije.

Umik na otok

Wallis in Edvard sta se poročila leta 1937 v Franciji brez blišča in prisotnosti članov kraljeve družine. Edvard je obdržal naziv vojvoda Windsorskega, Wallis pa niso nikoli imenovali »njena kraljeva visokost«, kar jo je močno prizadelo. Kmalu po poroki je veliko prahu dvignil njun obisk nacistične Nemčije in srečanje z Adolfom Hitlerjem. Sprejeli so ju velikimi častmi, skoraj kot uradna predstavnika kraljeve družine. Edvarda so poskušali pridobiti na svojo stran, zato je oblast budno spremljala njuno delovanje. Da bi se izognili morebitnim političnim zapletom, so Edvarda na začetku druge svetovne vojne imenovali za guvernerja Bahamov. S tem prikritim izgnanstvom so mu omejili vpliv. Wallis je delala za Rdeči križ in se trudila za izboljšanje oskrbe dojenčkov. V tej oddaljeni britanski koloniji sta ostala do konca vojne.

Zaton

Po vojni sta se upokojila in živela precej umirjeno v Parizu. Prirejala sta zabave, ker otrok nista imela, so jima delali družbo psi. V Anglijo sta prihajala le na redke, kratke obiske. Kronanje kraljice Elizabete II. leta 1953 sta spremljala po televiziji. Prvo povabilo kraljevske družine sta prejela šele leta 1967.

Prvo povabilo kraljevske družine sta prejela šele leta 1967.

V tistem obdobju se je Edvardovo zdravje hitro slabšalo. V začetku sedemdesetih let so mu odkrili raka na grlu. Umrl je maja 1972. Pokopali so ga v bližini Windsorja. Poleg njega je 14 let pozneje našla zadnje počivališče tudi Wallis, ki je zadnja leta živela odmaknjeno in z znaki demence.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (04/2026).