Prosto dostopna notranjost gradu Žužemberk res ni obnovljena tako, da bi mu namenili daljši obisk, a je vendarle vreden ogleda. Zunanje obzidje z ostrešjem je obnovljeno, notranjost pa je pravzaprav veliko notranje dvorišče.

Vitezi pa tudi filmska igralka

Pred gradom stoji obnovljen litoželezni vodnjak iz 19. stoletja. Ob nekaterih priložnostih, začenši z vsakoletnimi poletnimi trškimi dnevi, pa zaživita grad ter mali trg pred njim v živahnem utripu. V okviru trških dni poteka srednjeveški dan, ko se spominjajo prve omembe Žužemberka kot trga leta 1399. Tedaj tu potekajo različni zgodovinsko obarvani dogodki, namenjeni predstavitvi srednjega veka in renesanse. To dogajanje da grajskemu okolju povsem drugačen utrip. Ko se znoči, vse skupaj deluje skorajda mistično.

 V okviru trških dni poteka srednjeveški dan, ko se spominjajo prve omembe Žužemberka kot trga leta 1399.

Na drugi strani regionalne ceste, ki pelje prav mimo gradu, stoji Park znanih Suhokranjcev; Žužemberk je pač »prestolnica« Suhe krajine, pokrajine, ki je ime dobila zaradi pomanjkanja nadzemnih vodnih tokov. Na kamnitih stebrih so v bronastih reliefih upodobljene nekatere pomembne osebnosti. Med njimi je tudi Zalla Zarana, ime, ki zveni znano poznavalcem zgodovine filma. V Žužemberku rojena Rozalija Sršen (1897‒1967) se je kot 17-letno dekle preselila k teti v Kalifornijo, se učila angleščine, tipkanja in računovodstva. Ta opravila ji morda niso bila najbolj pisana na kožo, z imenom Zalla Zarana pa je uspela kot igralka v nemih filmih.

Skozi čas

Po nekaterih navedbah naj bi dal grad Žužemberk v prvi polovici 13. stoletja postaviti goriški vazal Oton iz Šumberka. V naslednjih stoletjih je doživel številne dozidave in prezidave, najobsežnejšo v prvi polovici 16. stoletja. Tedaj so ga s turškim davkom, namenjenim obrambi pred plenilskimi Turki, utrdili z več stražnimi stolpi. 

Leta 1538 so ga kupili Auerspergi (znani tudi kot Turjaški oziroma Turjačani), tedaj najvplivnejša plemiška rodbina na Slovenskem. Andreas von Auersperg oziroma Andrej Turjaški, ki je bil eden od poveljnikov krščanske vojske v znameniti bitki proti Turkom leta 1593 pri Sisku, se je rodil prav na gradu Žužemberk. Med pomembneži, ki so se rodili na njem, je tudi Janez Vajkard Turjaški (1615‒1677), svetovalec avstrijskih cesarjev Ferdinanda III. in Leopolda I.

Grad je bil med drugo svetovno vojno opustošen. FOTO: Marjan Žiberna

Grad je bil naseljen do leta 1893, potem pa je začel propadati. Veliko škodo so mu med drugo svetovno vojno prizadejale bitke, saj je bila v njem najprej italijanska in nato domobranska postojanka. Še zlasti močno pa je grad opustošilo zavezniško bombardiranje februarja 1945.

Šumeči slapiči

Po ogledu gradu se spustimo do Krke, od koder je pogled nanj osupljiv. V poletnem času se v Krki lahko osvežite, vendar table opozarjajo, da je kopanje na lastno odgovornost. Ob njej se odpravite na sprehod ob toku navzgor, tako da je grad tik nad vami. Pod njim se Krka slikovito preliva čez lehnjakove pragove. 

Lahko se odločite, katera od razlag izvora imena Žužemberk vam je najljubša.

Tu se lahko tudi odločite, katera od razlag izvora imena Žužemberk vam je najljubša. Po prvi naj bi grad in kraj dobila ime po bližnjem griču, imenovanem Eisenberg – »železni hrib«, kjer so nekoč kopali železovo rudo. To ime so domačini preoblikovali v Žužemberk. Po drugi razlagi pa naj bi bil izvor imena slovenski, iz besed zožen in breg. Ko stojite ali se sprehajate ob slapovih pod gradom, kjer bi šumenje vode lahko slišali, tudi če bi bili skoraj gluhi, pa se verjetno nagibate k tretji ‒ šlo naj bi za izpeljanko iz nemške besede sousen (šumeti, bučati).

Krka je ena redkih slovenskih rek, v kateri je izločanje lehnjaka, to je zelo lahke, na vodi plavajoče kamnine, omogočilo nastanek značilnih stopničastih pragov. V osrednji vodni žili Suhe krajine je te porozne kamnine veliko. Nastane, ko voda, v kateri je raztopljen kalcijev karbonat (apnenec), teče čez organske ostanke in se ta iz nje izloča. Krušljivi lehnjak, ki ga ni težko obdelovati, je cenjen v gradbeništvu, kjer se uporablja kot obloga zunanjih sten in v drugih elementih za izdelavo pročelij. Prav pod gradom v Žužemberku so lehnjakovi pragovi zelo slikoviti.

Prav pod gradom v Žužemberku so lehnjakovi pragovi zelo slikoviti.  

Ob Krki, za Savinjo drugi najdaljši reki, ki v celoti teče le po slovenskem ozemlju, so nekoč stali številni mlini in žage, mnogi prav ob lehnjakovih pragovih. Danes lahko v Krki lovite ribe, se po njej spuščate s čolnom ali raftom, za supanje pa je reka primernejša v mirnejšem spodnjem toku.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Radovednež (04/2025).