Le dva dni prej so v bližini jezera Como ujeli italijanskega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in njegovo ljubico Claretto Pettaci, ki sta hotela zbežati v Španijo. Italijanski partizani so ju 28. aprila brez sojenja ustrelili in dan pozneje njuni trupli skupaj s še tremi fašističnimi politiki obesili na milanskem trgu. Zvesti spremljevalki obeh diktatorjev ni družil le podoben konec, pač pa tudi starost in datum rojstva: obe sta se rodili v februarju leta 1912, umrli pa sta stari 33 let. Poleg njunih zgodb si na kratko oglejmo še zgodbe žena Josifa Stalina, Nicolaja Ceausescuja, Enverja Hoxhe in Mao Cetunga.

O življenju diktatorjev smo že veliko brali. Bolj prikrite ostajajo zgodbe žena in ljubic, ki so jim stale ob strani.

Konec aprila bo minilo 80 let od smrti Adolfa Hitlerja in Eve Braun ter Benita Mussolinija in Clare (bolj znane kot Clarette) Petacci. O življenju diktatorjev, ki so se v zgodovino zapisali kot protagonisti totalitarizmov, brutalnosti in zločinov proti človeštvu, smo že veliko brali. Bolj prikrite ostajajo zgodbe žena in ljubic, ki so jim (vsaka na svoj način) stale ob strani. Ne le kot partnerke, ampak tudi kot priče in udeleženke dogodkov, zaradi katerih je svet zdrsel v vojno razdejanje in revolucije. 

Znan rek, da za uspešnim moškim stoji uspešna žena, lahko v teh primerih upravičeno postavimo pod vprašaj. Ne le zaradi spornosti besede uspeh, kot jo na splošno razumemo, pač pa tudi zavoljo vpliva, ki so ga imele žene samodržcev. Čeprav niso bile enoznačne figure, so bile vendarle največkrat v senci svojih velikih partnerjev. In vendar so imele za razliko od povsem umaknjenih iz javnosti (Eva Braun, Kato Svanidze) nekatere tudi dokaj velik politični vpliv (Ceausescu, Hoxha, Jiang Qing).

Eva Braun – senca velikega norca

Eva Braun je bila dolgo le siva senca v Hitlerjevem življenju. Mlado, komaj sedemnajstletno atletsko svetlolasko je takrat štiridesetletni firer prvič opazil pri svojem osebnem fotografu Heinrichu Hoffmannu, kjer je delala kot asistentka. Bila je privlačna, zabavna, rada je imela modo, filme in jazz. V svoji običajnosti je odstopala od fanatične podobe, v katero se je Hitler vse bolj potapljal. Po letu 1931 sta se videvala vse pogosteje, čeprav je Adolf njuno zvezo skrbno skrival ne le pred očmi javnosti, pač pa tudi pred svojim ožjim krogom, saj je ohranjal podobo neporočenega »očeta naroda«, ki se žrtvuje za Nemčijo.

Adolf je njuno zvezo skrbno skrival ne le pred očmi javnosti, pač pa tudi pred svojim ožjim krogom.

Kljub njegovi ignoranci in tudi poniževanju mu je Eva ostala zvesta in predana, čeprav je njeno življenje zaznamovala osamljenost, v zgodnjih letih razmerja pa celo dva poskusa samomora. Domnevajo, da je s tem hotela pritegniti njegovo pozornost in bližino, kar ji je delno tudi uspelo. Njena »uspešnost« ni bila v političnem ali javnem smislu, temveč v tem, da je Hitlerju nudila čustveno oporo v zasebnosti. Njuna poroka tik pred koncem je bila simbolična (poročena sta bila manj kot 40 ur), saj je kmalu sledila smrt.

Claretta Petacci – oboževalka do smrti

Benito Mussolini je bil vse življenje ženskar. Poročen je bil z Rachele Mussolini (rojeno Guidi), ki je rodila pet otrok in bila njegova dolgoletna opora. A Claretta Petacci, njegova ljubica v zadnjih letih, je bila tista, ki je ob njem tudi umrla. Če je bila razlika v letih med Hitlerjem in Evo Braun 23 let, je bila tu še večja – Petaccijeva je bila namreč skoraj trideset let mlajša od Mussolinija. Izhajala je iz premožne italijanske družine in vanj naj bi se zaljubila že kot najstnica. 

Petaccijeva je bila skoraj trideset let mlajša od Mussolinija.

Ko sta se končno spoznala, ji je uspelo osvojiti njegovo pozornost predvsem z izkazovanjem oboževanja. Imela je dostop do političnih informacij, vpliv na razpoloženje Duceja, a o politični moči tudi v tem primeru ne moremo govoriti. Njena družina je, zahvaljujoč njuni zvezi, pridobila določene privilegije. Njuno razmerje je bilo strastno in javno bolj znano kot Hitlerjevo z Evo, saj Benito ni skrival svojih ljubic. Leta 1945 je Mussolini skušal najprej pobegniti v Švico, a so ga partizani zajeli. Claretta je kljub možnosti bega ostala z njim. Oba so ubili in njuni trupli izobesili na glavnem trgu v Milanu. Njena smrt – simbolična in fizična – je bila zlitje z Mussolinijevo usodo.

Nadežda Alilujeva – druga Stalinova žena, ki ni zdržala

Sovjetski diktator Josif Stalin je bil dvakrat poročen. Njegova druga žena, Nadežda Alilujeva, je bila izobražena, politično aktivna in precej samostojna. Poroka s Stalinom pa ji je prinesla duševne stiske. V zakonu je trpela zaradi njegove hladnosti, nasilnosti in številnih zvez z drugimi ženskami. Rodila sta se jima dva otroka – sin Vasilij in hči Svetlana, leta 1921 pa sta posvojila Artjoma Sergejeva. 

Po zakonskem prepiru se je leta 1932 ustrelila. To se je zgodilo v Kremlju sredi političnega epicentra Sovjetske zveze. Stalin je njeno smrt skrival, javnosti je bila predstavljena kot »nenadna bolezen«. Čeprav je navzven deloval neprizadeto, so bližnji poročali, da je bil po njenem samomoru nekaj časa spremenjen. A ne za dolgo – čistke, gulagi in paranoja so se stopnjevali.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Radovednež (04/2025).