»Vloga župnije je še vedno bistvena in aktualna za sodobnega kristjana. Kljub temu da v prihodnosti župnije ne bodo tako številčne kakor v preteklosti, je pomembno, da ostajajo središča, kamor se bodo kristjani zatekali v svojih potrebah in iskanjih, kjer bodo našli ali pa utrjevali osebno vero,« meni župnik župnije Rakek Gregor Gorenc.

Bogoslužje, oznanjevanje in dobrodelnost

Poleg domačega župnika sodeluje pri katehezi pet katehistinj. Na božjo njivo letno pospremijo okrog deset župljanov. Tudi na podeželskih župnijah se dogaja, da ljudje ne poskrbijo, da bi starejši pripravljeni, okrepljeni z zakramenti, odšli v večnost. Župnija vsako leto pripravi srečanje za bolne in starejše, s podelitvijo zakramenta bolniškega maziljenja. Z zakramentom svete birme je potrjenih okoli petnajst birmancev osmega in devetega razreda.



V župniji delujeta dva pevska zbora, odrasli in otroški, ki sodelujeta pri bogoslužju. Tedensko se srečuje biblična skupina. Veroučenci se poleg verouka vključujejo v različne praktične naloge župnije, da bi imeli osebno izkušnjo sodelovanja v župniji. Karitativna skupina v župniji sodeluje pri različnih karitativnih nalogah krajevne Cerkve. Župnijski pastoralni svet se na sejah srečuje večkrat letno, kjer preverja in načrtuje pastoralne dejavnosti v župniji. Člani so razdeljeni na tri področja delovanja župnije: bogoslužje, oznanjevanje in dobrodelnost.

Nova Plečnikova Cerkev


Župnijska cerkev Srca Jezusovega

Med Plečnikovimi deli je manj znana njegova prezidava župnijske cerkve Srca Jezusovega na Rakeku. Stara podružnična cerkev na Rakeku je bila prvotno posvečena sv. Urhu, zaradi nameravane ustanovitve samostojne župnije jo je bilo potrebno ustrezno povečati in tako je julija 1934 župnik Ivan Štrajhar prosil škofijski ordinariat, da bi za načrte posredovali pri arhitektu Jožetu Plečniku. Načrte za cerkev je potem pod Plečnikovim vodstvom risal njegov asistent Janez Valentinčič. Z deli so začeli julija 1935, škof Gregorij Rožman pa je cerkev 30. oktobra 1938 posvetil Srcu Jezusovemu. Župnijo so dobili leta 1940.

Več v reportaži v novi številki Družine.