Zavod Krasen Kras iz Gorjanskega je izdal zbornik Gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji, ki ga je uredil Dejan Vončina.

Gradišče pri Grgarju, foto: Matjaž Prešern (po Bratina, 2009)

Vizualno bogato ilustriran zbornik je za slovenske in tudi širše razmere nekaj posebnega, saj prvič v Sloveniji zaokroženo predstavlja gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji.

Različnimi pogledi na gradišča

Kot je zapisal urednik zbornika Dejan Vončina, je ta nastal na osnovi strokovnega posvetovanja o gradiščih v Parku vojaške zgodovine Pivka 24. maja 2017, ki sta ga organizirala Zavod Krasen Kras in Park vojaške zgodovine v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije. Avtorji preglednih strokovnih prispevkov nam podajajo in nas seznanjajo z različnimi pogledi na gradišča kot mogočna utrje­na naselja, ki niso le ostanki prazgodovinske poselitve, ampak so pomemben element kulturne krajine v slovenskem prostoru. Gradili so jih na vzpetinah, grebenih ali planotah, ob vodnih tokovih in le izjemoma v nižinah. V današnjem času jih zaradi opuščanja vzdrževanja površin najbolj ogroža vegetacija in ne­ustrezni gradbeni posegi v njihov prostor. Zato predstavlja velik izziv, kako gradišča ohraniti, zaščititi, varovati in raziskati ter jih hkrati kot kulturno dediščino vključevati v miselnost in dogaja­nje posameznih lokalnih skupnosti.

Gradišče Debela griža pri Volčjem Gradu


Gradišče Debela Griža pri Volčjem Gradu na Krasu, foto: Guštin, 1973

Uvodoma Verena Perko piše o dediščini gradišč ljudeh ob njih, Peter Turk o neolitskih gradiščih v osrednji Sloveniji, Boštjan Laharnar o gradiščih med Nanosom in Snežnikom, Miha Mlinar o ­starejšeželeznodobnih naselbinah v Posočju in njihovih obrambnih sistemih, Teja Gerbec o Banjški planoti in Kanalskem Kolovratu v bronasti in železni dobi, Maša Sakara Sučević in Tim Mavrič o prazgodovinskih naselbinah na širšem koprskem območju, Patricija Bratina, Manca Vinazza, Matija Črešnar, Dimitrij Mlekuž in Branko Mušič o gradišču Debela griža in možnosti neinvazivnih arheoloških raziskav, Goran Živec pa o interesih zasebnega kapitala pri zaščiti in ohranjanju kulturne dediščine.

Med Nanosom in Snežnikom

Če na kratko omenimo le en prispevek, arheolog Boštjan Laharnar je o gradiščih med Nanosom in Snežnikom zapisal, da Nanos in Snežnik predstavljata v okviru postojnske topografske regije močan orientir ter izrazito pokrajinsko dominanto. Uvrščata se med tiste geografske fenomene, o katerih so se ohranili najzgodnejši zapisi grških in rimskih zgodovinopiscev ter geografov o našem prostoru.


Gradišče Grad pri Šmihelu pod Nanosom

Najznačilnejši pečat nepremični kulturni dediščini najstarejših obdobij pa tukajšnji pokrajini dajejo gradišča. Nobeno še ni bilo sistematično arheološko izkopano in raziskano, zato naše kronološke opredelitve v največji meri temeljijo na dataciji posameznih najdb ali sklopov najdb, ki so jih našli na ali v bližini gradišč ter na analizah pripadajočih grobišč. Začetek intenzivnejše poselitve gradišč ugotavljajo v pozni bronasti oziroma na prehodu v železno dobo, vrhunec obljudenosti pa v železni dobi, tj. v obdobju med 9. in 8. št. pr. Kr. ter prihodom Rimljanov v zadnjih desetletjih 1. st. pr. Kr. Z Rimljani so bila nekatera gradišča opuščena, druga so ostala poseljena tudi v rimski dobi, ko so v 3. in 4. št. doživela svoj zadnji vrhunec. V prispevku je avtor kratko povzel zgodovino raziskav tukajšnjih gradišč, problematiko nepooblaščenih iskalcev arheoloških najdb z detektorji kovin in pomen lidarske tehnologije. Dotaknil se vprašanja etnične opredelitve prebivalcev gradišč in predstavil raziskave izbranih sklopov najdb z Gradu pri Šmihelu pod Nanosom, Ambroževega gradišča in Gradišča na Čepni.

Pomemben del kulturne dediščine

Namen zbornika je približati kulturo gradišč, v našem primeru predvsem v zahodni in delno osrednji Sloveniji, lokalni in širši javnosti ter na ta način krepiti zavest o pomenu tovrstnih utrjenih naselij v Posočju, na Banjški planoti in Kanalskem Kolovratu, na Krasu, slovenski obali, na Notranjskem in v Posavju. Za dosego tega cilja je hkrati v zborniku poudarjen tudi pomen neinvazivnih arheoloških raziskav.

Knjiga, ki ohranja in opozarja na pomemben del slovenske kulturne dediščine, je všečno in pregledno oblikovana. V njej je predstavljeno devet prispevkov obogatenih s 93 nazornimi fotografijami, ki lepo vizualno dopolnjujejo besedila. Zbornik obsega 136 strani.