Severni tok je dvocevni sistem, ki po Baltskim morjem povezuje rusko in nemško obalo. Njegova letna skupna zmogljivost je 55 milijard kubičnih metrov plina, projekt pa je vreden 10 milijard evrov.

Njegova gradnja sicer ni potekala brez težav, decembra 2019 je od nje zaradi grožnje ameriških sankcij odstopil švicarski Allseas. Nasprotovanje Američanov je bilo posledica bojazni, da bo Rusija s plinovodom Severni tok 2 zapirala plinovod skozi Poljsko in Ukrajino, kar je nato privedlo do zaostritve odnosov med Nemčijo in ZDA. Julija 2020 sta nato sklenili dogovor, novi ameriški predsednik Joe Biden je začasno preklical sankcije za v projektu sodelujoča podjetja. Dela so ponovno zagnali decembra 2020.

Dvocevni sistem pod Baltskim morjem povezuje nemško in rusko obalo. FOTO: Twitter

Odzivi Kijeva in Moskve

Kijev je izrazil uradno stališče, da Severni tok 2 predstavlja grožnjo ukrajinski varnosti, saj ga bo Rusija uporabila za stopnjevanje pritiskov. Tudi po zagonu uporabe plinovoda bo Ukrajina po besedah vodje stikov z javnostmi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega nadaljevala boj proti temu političnemu projektu.

Na zaključek gradnje se je odzvala tudi Moskva, ki poziva k skorajšnji vključitvi plinovoda in dodala, da je v interesu vseh, da se Nemčija čim prej izda dovoljenje za njegovo obratovanje.