Do leta 1969 je 12. marca godoval Gregor I. Veliki. A gregorjevo kljub premaknitvi goda na 3. september ni pozabljeno. Poleg njega ima le še papež Leon I. naslov Veliki.

Gregorjev god je do uvedbe gregorijanskega (ta se imenuje po papežu Gregorju XIII.) koledarja leta 1582 veljal za prvi pomladni dan. Takrat se je njegov god z 21. marca prestavil na 12. marec, dan, ko je sveti Gregor umrl. Od leta 1969 Gregor goduje 3. septembra, ob obletnici začetka papeževanja papeža Gregorja Prvega Velikega, vendar se je praznovanje gregorjevega 12. marca v zadnjih letih znova obudilo. Na predvečer pa je znano spuščanje gregorčkov. Več o tem običaju si preberite v reviji Praznična.

Star pregovor pravi, da se na gregorjevo ptički ženijo. Zato so otroci nekdaj pod grmi iskali potičk, ostankov od svatbe.


Foto: Tatjana Splichal

Gregor I. Veliki

Sveti Gregor je živel v 6. stoletju. Rodil se je v Rimu in nato kot menih in papežev zastopnik živel v Carigradu. Leta 590 je postal papež. Znan je v svetu glasbenikov, saj je uredil cerkveno petje. Po njem se imenujejo gregorjanske maše, ki jih naročijo verniki za pokojnika in si sledijo trideset dni zapored, ter gregorijanski koral. Gregor I. Veliki je bil velik asket, misijonar in ekumenist. Skrbel je za trpeče in reveže, zato ga včasih upodabljajo pri mizi z njimi, pogosteje pa kot papeža s knjigo, pisalnim perom ali golobom. Njemu se priporočajo rudarji, pevci, glasbeniki, zidarji in izdelovalci gumbov, učenjaki, učitelji, študenti in šolarji. Njegovo najbolj znano delo je Pastoralno vodilo.