Groblje ležijo pri Rodici v bližini Domžal. Znamenitost kraja je cerkev, posvečena zavetnikoma Oglejske patriarhije, sv. Mohorju in Fortunatu. Prva pisna omemba cerkve je iz leta 1526. Sredi 18. stoletja so prvotno poznogotsko stavbo prezidali. Leta 1761 jo je v stilu poznega baroka poslikal baročni slikar Franc Jelovšek. Cerkev je pomemben spomenik baročne umetnosti v Sloveniji.

30. novembra 2025 je bila v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah ob 50-letnici župnije Jarše slovesna maša. Foto: Ivo Žajdela

Od leta 1975 župnija Jarše s svojo cerkvijo v Grobljah

Potem ko so partizani leta 1943 požgali dvorec in samostan v Grobljah, maja 1944 pa še cerkveno tiskarno, so po vojni komunist zaplenili še cerkev in jo spremenili v skladišče podjetja Gradis. V letih 1971–2002 je bil v cerkvi poletni mednarodni festival komorne glasbe.

Po letu 1970 je mengeški župnik Štefan Babič začel priprave na ustanovitev nove župnije Jarše. Sprva je želel ustanoviti le pastoralni center, a zaradi takratne zakonodaje to ni bilo mogoče. Zato se je po posvetovanju z vodstvom ljubljanske nadškofije in pravniki pogumno odločil in predlagal ljubljanskemu nadškofu in metropolitu dr. Jožefu Pogačniku, naj ustanovi samostojno župnijo. Nadškof je z odlokom 1. decembra 1975 ustanovil župnijo Jarše. Nova župnija je zaobjela območja severnega dela današnje župnije Jarše (Srednje in Zgornje Jarše), ki je pred tem spadalo pod župnijo Mengeš. V novo župnijo so vključili tudi območje v trikotu med Kamniško Bistrico in staro cesto Ljubljana–Celje z zaselkom Roje. Iz domžalske župnije so priključili Spodnje Jarše, Rodico in zaselek Groblje s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, ki je bila od nekdaj mengeška podružnica, čeprav so skoraj tri desetletja (1920–1948) v cerkvi največ maševali in zanjo skrbeli lazaristi.

Nagovor nadškofa Stanislava Zoreta. Foto: Ivo Žajdela

Nekdanja Pirnatova domačija – nov župnijski dom

Priprave za novo župnijo so dozorele do te mere, da je bila za potrebe novega župnijskega doma že dan po ustanovitvi župnije odkupljena nekdanja Pirnatova, po domače Franceljnova domačija v Srednjih Jaršah. Temu je nasprotovala občina v Domžalah in kupoprodajno pogodbo po podpisu takoj razveljavila, češ da mora po urbanističnih načrtih tu stati trgovina. In res je bila po hitrem postopku v načrtih tu vrisana trgovina. Štefan Babič je ob nakupu Pirnatove domačije prispeval največ sredstev iz lastnih prihrankov.

Nadškof Stanislav Zore je blagoslovil adventne venčke. Foto: Ivo Žajdela

Župnijski dom so gradili od leta 1988 do 1994

V mladi župniji so se začele stvari obračati na bolje šele z Milanom Grdenom, ki je leta 1979 nastopil službo kot prvi župnik v Jaršah. V enajstinpolletni službi je postavil temelje razgibanemu župnijskemu življenju, čeprav je deloval v zelo slabih razmerah. Bival je v stari Pirnatovi domačiji, prva leta je med tednom maševal kar po hišah, ker v zasilnem župnišču še ni bilo mogoče oziroma dovoljeno.

Leta 1987 so pridobili lokacijsko in gradbeno dovoljenje za novo župnišče. Julija 1988, po novi maši domačina Toneta Furarja, je nadškof Alojzij Šuštar blagoslovil temeljni kamen za novo župnišče. Gradnja prve faze župnijskega doma (pastoralni del) je bila končana novembra 1989, marca 1990 pa so začeli zidati stanovanjski del župnišča. To je bilo »pod streho« še istega leta.

Dela na župnijskem domu so se nadaljevala pod drugim jarškim župnikom Lojzetom Rajkom. Ta je v petih letih in pol dokončal zidavo župnijskega doma, veliko tudi z lastnim delom. V kratkem času je župnik Rajk opremil še župnišče in uredil okolico. Po šestih letih od blagoslovitve temeljnega kamna je nadškof Alojzij Šuštar julija 1994 na kraju stare Pirnatove domačije blagoslovil nov župnijski dom.

Nadškof Stanislav Zore je blagoslovil adventne venčke. Foto: Ivo Žajdela

Obnova župnijske cerkve v Grobljah

Nova župnija Jarše ob ustanovitvi ni imela svoje cerkve, zato so za potrebe bogoslužja sprva nameravali v župnišču urediti kapelo. Toda župnik Babič in verska komisija sta se začela z občino Domžale dogovarjati o možnosti, da bi podržavljeno cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah spet odprli in jo kot župnijsko cerkev uporabljali za bogoslužje. S pogodbo je občina decembra 1978 dovolila souporabo občinske cerkve za verske namene. Za bogoslužje je bila na voljo vsako nedeljo med 7. in 10. uro, ob verskih praznikih in ob prvih petkih v mesecu ob 17. ali 18. uri, za poroke pa ob sobotah med 11. in 12. uro.

Stanje cerkve je še vedno narekovalo nadaljnje obnovitvene posege. Leta 1983 so utrdili temelje stavbe in okrog cerkve uredili drenažo. Leta 1985 so sanirali razpoke v ladijski kupoli. Naslednje leto so zamenjali celotno ostrešje s kritino in z utrjevanjem in vezavo obokov ter ladijske kupole z vezmi iz armiranega betona je bila statika cerkve zagotovljena. Dela so končali leta 1987 z obnovo fasade na cerkvi in zvoniku.

Ob 50-letnici župnije Jarše je pri slovesni maši pel združeni otroški in mladinski zbor. Foto: Ivo Žajdela

Cerkev v Grobljah so vrnili vernikom šele leta 1995

Šele po dobrih šestih letih prošenj se je Kulturna skupnost občine Domžale kot upravljalka cerkve v Grobljah z župnikom Grdenom dogovorila, da župnija dobi cerkev za 99 let v najem. Listino o najemu sta 11. februarja 1986 podpisala predsednik Kulturne skupnosti občine Domžale Jernej Lenič in župnik Milan Grden. Za najemnino so bili upoštevani stroški vzdrževanja cerkve.

Za časa župnika Lojzeta Rajka so jeseni 1994 obnovili obzidje okrog grobeljske cerkve, v prvi polovici leta 1995 pa njeno notranjščino. Opravljena dela 9. julija 1995 blagoslovil nadškof Alojzij Šuštar. Župnik Lojze Rajk je tudi doživel dan, ko je domžalska občina 7. februarja 1995 župniji Jarše podržavljeno cerkev v Grobljah vrnila v trajno last in posest.

Narodne noše z župnikom Matjažem Križnarjem in nadškofom Stanislavom Zoretom. Foto: Ivo Žajdela

Cerkev je leta 2006 dobila nove orgle

Janez Kvaternik je nastopil službo tretjega jarškega župnika leta 1996. 20. aprila 1997 je župnija pripravila sprejem za rodiškega rojaka, ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Franca Rodeta. Decembra 2000 je župnija z več prireditvami praznovala petindvajsetletnico obstoja. Marca 2005 so pridobili novo nebo za procesije in julija istega leta prepleskali zunanjščino cerkve. Župnik Janez Kvaternik se je lotil tudi zahtevnega dela postavitve novega pevskega kora in nabave orgel, ki jih je cerkev dobila leta 2006. Nove orgle, za katere so denarna sredstva prispevali številni posamezniki, so slovesno blagoslovili 17. septembra 2006.

Župnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah. Foto: Ivo Žajdela

Leta 2006 sprejem rojaka kardinala Franca Rodeta

Zelo slovesno je bilo na Rodici in v Grobljah ob obisku rojaka kardinala Franca Rodeta, o čemer govori napisna plošča v veži grobeljske cerkve: Župnija Jarše je rojaka / mons. dr. Franca Rodeta / prefekta rimske kongregacije / ljubljanskega nadškofa (1997–2004) / kot kardinala svete Cerkve / slovesno tukaj sprejela / 3. junija leta Gospodovega 2006. O posebnosti dogodka je zgovoren podatek, da se je v slovesnem sprevodu od kardinalove rojstne hiše na Rodici do cerkve v Grobljah zvrstilo 180 uniformiranih gasilcev, 150 narodnih noš, dve godbi na pihala in 30 konjenikov iz Lukovice s tremi kočijami, pri grobeljski cerkvi pa se je pri maši zbralo okrog 1.500 ljudi.

1/8