Župnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah. Foto: Ivo Žajdela

Leta 1761 je cerkev v Grobljah poslikal Franc Jelovšek. 3. oktobra 1943 so partizani (kamniški bataljon Šlandrove brigade) požgali dvorec in samostan v Grobljah. Za Groblje so od leta 1920 do 1948 skrbeli lazaristi. Leta 1975 so ustanovili novo župnijo. Leta 1978 je občina dovolila maševanje v Grobljah. Leta 1995 so cerkev v Grobljah vrnili vernikom.

 Župnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah. Foto: Ivo Žajdela

Misijonsko središče Slovenije v Grobljah

Župnijo Jarše je 1. decembra 1975 na pobudo takratnega mengeškega župnika Štefana Babič z dekretom ustanovil škof Jože Pogačnik. V svojih 50 letih je ohranila jedro verskega življenja, hkrati pa so se razvile in uveljavile mnoge nove oblike izražanja osebne in občestvene vere v Jezusa Kristusa. Območje župnije obsega Rodico, Zgornje, Srednje in Spodnje Jarše, Groblje in del Domžal. Njeno središče je Misijonsko središče v Grobljah, za katerega so na pobudo škofa Antona Bonaventura Jegliča do konca druge svetovne vojne skrbeli lazaristi. V letih od 1919 do 1924 je v tem središču deloval tudi častitljivi božji služabnik Janez Frančišek Gnidovec, kjer se je pripravljal za misijone. Tu se je rodil kardinal dr. Franc Rode.

Tudi po vojni se je s prizadevnim delom v okviru župnije Mengeš izoblikovalo zavzeto jedro krščanskega občestva. Mnogo ljudi se je v času oblikovanja župnije priselilo in tukaj našlo novo stanovanje ali celo dom. Kot pove župnik Matjaž Križnar se nekateri od njih približajo tudi župnijskemu občestvu, drugi ga opazujejo ali živijo svoje življenje. V župniji pa je jedro, ki vseskozi povezuje župnijo in življenje v njej.

Župnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, glavni oltar. Foto: Ivo Žajdela

V Grobljah je ena najlepših baročnih cerkva, posvečena sv. Mohorju in Fortunatu

V župnišču v Srednjih Jaršah imajo lepo kapelo, v Grobljah pa eno najlepših baročnih cerkva, posvečeno sv. Mohorju in sv. Fortunatu, delo domačega umetnika Franca Jelovška. Cerkev je od župnišča oddaljena približno en kilometer. Včasih kdo, ki pride od drugod, vpraša, zakaj. Vzrok temu je zgodovina časa nastanka župnije in morda Božja previdnost. Redno pastoralno delo poteka v župnijskem domu, ki ga je začel z župljani graditi konec osemdesetih let sedaj že pokojni župnik Milan Garden, končal pa v začetku devetdesetih let župnik Alojzij Rajk.

Velik pečat posebno delu z mladimi je pustil župnik Janez Kvaternik. Leta 1999 je začel z oratorijem, ki se ohranja in krepi vse do danes in vsako leto poživi župnijo. Razpored maš: »sobotna« nedeljska je zvečer v kapeli župnišča, v nedeljo in za praznike sta dve maši, ena v kapeli in druga v cerkvi. Delavniške maše so v ponedeljkih in torkih v cerkvi, ostale dni v kapeli. Na takšen način pokrijemo celotno območje župnije, hkrati pa tudi omogočijo lažji dostop starejšim župljanom, ki se k bogoslužju odpravijo peš. Nekateri verni župljani obiskujejo mašo tudi v sosednjih župnijah, pa tudi v Groblje pride kdo od drugod,

Župnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, glavni oltar, oltarna slika. Foto: Ivo Žajdela

V župniji lepo delujejo trije zbori

V letu 2025 je bilo v župniji 10 krstov, 16 prvoobhajancev, pet porok, na birmo se je pripravljalo 20 mladih. K verouku je vpisanih 96 veroučencev, v nedeljo se jih zbere od 200 do 300. Z veseljem sodelujejo pri bogoslužju in tudi v raznih oblikah župnijskega življenja.

Imajo vrsto pastoralnih skupin: ŽPS, Karitas, zbor, mladi, ministranti, bralci beril, krasilke ter čistilke cerkve in kapele, pritrkovalci, kateheti, skupina za katehezo odraslih, Trikraljevski koledniki, molitvene skupine in še katera bi se našla. Župnijsko življenje spodbuja in koordinira ŽPS s svojimi dvajsetimi člani. V župniji lepo deluje Župnijska karitas pozornostjo do obrobnih. Vsako leto pripravijo srečanje za bolne in starejše ter jih za praznike obiščejo. Redno skrbijo tudi za razdeljevanje hrane Karitas in pomoči EZ vsem potrebnim in jim ob tem nudijo tudi prijazno besedo in spodbudo, ki je še kako potrebna v stiski človeka. Pri tem sodelujejo tudi mladi, ki se sicer srečujejo vsak teden v mladinski sobi, med tednom pa v mnogih oblikah tudi spontano. V župniji lepo delujejo trije zbori, mešani odrasli, mladinski in otroški, ki se med seboj lepo dopolnjujejo. Ministranti imajo redno skrb za lepoto bogoslužja, prav tako bralci in vsi, ki skrbijo za urejenost, okrašenost in čistočo bogoslužnega prostora. Pritrkovalci pritrkavajo na tri bronaste zvonove, ki visijo v zvoniku v Grobljah. Na večje praznike pritrkavajo pol ure ali eno uro prej. Pred vsemi večjimi prazniki en dan prej pritrkavajo tudi »delopust«.

Župnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, poslikave Franca Jelovška. Foto: Ivo Žajdela

Župnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, poslikava Franca Jelovška na stropu prezbiterija. Foto: Ivo Žajdela

Od septembra 2020 imajo mesečne kateheze za odrasle

Kateheti so župniku v veliko pomoč pri poučevanju osnovnošolskega verouka. Od septembra 2020 imajo tudi mesečne kateheze za odrasle. Teme pripravljajo sami glede na zanimanje oziroma aktualna vprašanja. Skupina je odprta, nekateri prihajajo redno, drugi glede na vsebino pogovora. Največ se jih zbere, ko medse povabijo gosta. Vsako leto med božičem in praznikom svetih treh kraljev obiščejo župljane po hišah tudi trikraljevski koledniki, ki oznanjajo Kristusovo rojstvo, voščijo blagoslov in zbirajo denar za misijone. Vodijo jih mladinci in odrasli spremljevalci. Vseh 50 let od obstoja župnije do danes se je pred mašami ohranila molitev rožnega venca. Molitvena skupina Božjega usmiljenja se srečuje enkrat mesečno. Prav tako imajo vsak prvi četrtek v mesecu molitveno uro za duhovne poklice, sicer za duhovne poklice molijo molitev pred vsako mašo. Od aprila 2020, ko so imeli pripravo na drugi sveti misijon v župniji, imajo v župnijski kapeli vsako prvo nedeljo v mesecu ob 7. uri izpostavljeno Najsvetejše. Pol ure je molitev v tišini, sledi rožni venec in nato maša. Prav tako imajo enkrat letno dan celodnevnega češčenja Najsvetejšega. Ob tem se največ ljudi sreča z Jezusom v molitvi zvečer in v nočnem času. V mesecu januarju ob ekumenski osmini se še posebej zberejo v kapeli, da berejo in poslušajo Božjo besedo, o njej premišljujejo in jo poskušajo živeti.

Ministranti z nadškofom Zoretom ob 50-letnici župnije, 30. 11. 2025; desno nekdanji župnik Alojzij Rajk. Foto: Ivo Žajdela

V župniji gradijo mostove in se trudijo živeti za boljši svet

Župljane kot občestvo močno poveže tudi vsakoletno romanje na Brezje in Novo Štifto. Prav tako se letno srečajo na postnem križevem potu, postaje pripravijo člani ŽPS. Tedaj obiščejo tudi druge župnije. Križev pot imajo tudi vsako nedeljo v postnem času. Ni pomembno, koliko članov je v omenjenih skupinah, združeni skupaj lahko v župniji gradijo mostove in se trudijo živeti za boljši svet.

Otroški in mladinski pevski zbor, 30. 11. 2025. Foto: Ivo Žajdela

V župljanih se krepi zavestna osebna in občestvena vera v Jezusa Kristusa

Župnik pove, da se kljub pritiskom zunanjega sveta v župljanih krepi zavestna osebna in občestvena vera v Jezusa Kristusa. »To želijo izražati v življenju in jo posredovati tudi drugim prebivalcem. V kraju delujejo različna društva, ki imajo poseben odnos in zavzetost z župnijo. Ob različnih priložnostih na lasten način pokažejo, da jim župnija veliko pomeni. Tako kulturno društvo, turistično društvo, gasilci, posebno še društvo Mladih Jarše, ki so odprti za vse ter s svojo mladostno energijo krepijo življenje v župniji in kraju. Tu so tudi mlade družine, ki so se izoblikovale v župniji, kjer se posebej čuti duh vere in občestva. Tihi, dragoceni dar Cerkvi so bolniki, ki jih na prve petke obiskujem po domovih, saj svoje trpljenje sprejemajo in darujejo Kristusu ter so veliko bogastvo zame osebno in za župnijo.«

Župnijski pastoralni svet 30. 11. 2025. Foto: Ivo Žajdela

Župnija je sad mnogih posameznikov in občestvenega duha

Župnija je sad mnogih posameznikov in občestvenega duha, poudari župnik Matjaž Križnar. »Velika pripravljenost v pomoči pri konkretnih delih, vzdrževanju, ter mnogih realnostih pastoralnega življenja, dela župnijo prav posebno. Zaznamujejo jo mladi, ki na različne načine rastejo in so nam mnogokrat izziv in spodbuda. To kažejo njihova redna srečevanja in priprava mnogih prireditev, od katerih je večje število dobrodelnih. Postavili so že tudi dve dejanji za vpis v Guinnessovo knjigo (najdaljši ristanec in cerkev iz toaletnih rolic), vse nas res navdušujejo. Prav tako vse druge skupine in posamezniki.«

Župnijska Karitas 30. 11. 2025. Foto: Ivo Žajdela

Dejanja, ki gradijo župnijsko občestvo

Možje se radi zberejo, kadar postavljajo mlaje ali skupaj postorijo večja dela. Gospodinja Dragica že skoraj petnajst let skupaj z mnogimi gospodinjami v župniji skrbi za dobrote župnijske kuhinje. »Vse to so dejanja, ki gradijo župnijsko občestvo, za kar je lepo biti med ljudmi. Zanimivo je, da si delo župljani oziroma župnijski sodelavci razdelijo, in če je kdo zadržan zaradi drugih obveznosti, skoraj vedno vskoči nekdo drug. To sodelovanje je velikega pomena, saj vedno lahko računaš, da bo delo opravljeno po najboljših močeh vsakega posameznika ali skupine. Z župljani lahko rastemo, kadar se podpiramo in spodbujamo v skupnem prizadevanju za dobro vseh.«

Torta ob 50-letnici župnije Jarše leta 2025. Foto: Gregor Kelhar

Lepi odnosi z župljani in sodelavci v MSS me navdušujejo

Foto: Ivo Žajdela

Matjaž Križnar, župnik: Kot župnik imam posebno vlogo, da poslušam, se zahvalim in po svojih močeh gradim skupnost Jezusa med nami. Zame je prav poseben dar, da me je nadškof Zore, takrat predsednik škofovske konference, pred dobrimi devetimi leti imenoval za narodnega voditelja misijonov, ravnatelja Misijonskega središča Slovenije in za predstavnika Papeških misijonskih družb. V okviru tega se letno srečamo za teden dni s predstavniki več kot 120 dežel, iz katerih prihajajo misijonarji, in dežel, kjer misijonarji delujejo. Papež Frančišek je redno spremljal naše delo in nas spodbujal. Vsako leto nas je osebno sprejel in nagovoril. Njegovo poslanstvo nadaljuje papež Leon XIV, ki nas je sprejel konec maja 2025.

Srečanje ravnatelja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja s papežema Leonom XIV. v sklopu generalnega zasedanja ravnateljev PMD v Rimu leta 2025. Vir: Arhiv župnije

Večkrat obiščem naše misijonarje na terenu (Madagaskar, Etiopija, Mozambik, Amazonija in ostala Brazilija, Uganda, Angola). Pri mnogih zadolžitvah v Sloveniji me mnogi, posebno še župljani, podpirajo z molitvijo in poskrbijo, da župnijsko življenje teče naprej, za kar sem jim iskreno hvaležen. Lepi odnosi z župljani in sodelavci v MSS me navdušujejo z veseljem v hoji za Jezusom. Največ kar lahko naredim na tem svetu je, da iščem Njegovo voljo in da spoznavam in živim Božjo besedo v svojem vsakodnevnem življenju. Lahko bi sklenil z besedami apostola Pavla, jaz se moram manjšati, Kristus pa rasti.

Srečanje ravnatelja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja s papežema Frančiškom v sklopu generalnega zasedanja ravnateljev PMD v Rimu leta 2024. Vir: Arhiv župnije

Kot ključar se zavedam da je to odgovornost in čast

Foto: Ivo Žajdela

Boris Presekar, član ŽPS: V župniji sem član ŽPS, ključar in vodim skupino bralcev. Delo z ljudmi me veseli in se rad vključim v skupine, ki poživijo utrip župnije. To ni le druženje s farani, ampak pomeni mnogo več. Spoznavaš sokrajane v lepi in težjih trenutkih ter jim lahko pomagaš, jih razvedriš, mnoge tudi ozavestiš in jih privabiš med župnijsko občestvo in jim pokažeš česa so sposobni. Vesel si, da lahko pripomoreš k duhovnemu in delovnemu vzdušju župnije ter oživljanju raznih dejavnosti med mladimi in starejšimi. Tako tudi spoznaš kaj je v župniji potrebno in koga ter kako je treba privabiti k sodelovanju. Imamo kar nekaj bralcev Božje besede. Ti sami spoznavajo pomen in obenem polepšajo bogoslužje z različnim podajanjem beril. Veseli me da v ŽPS lahko podajaš mnenje, predloge za delo, za izboljšanje dejavnosti. Na koncu se vedno skupaj odločimo za potek določenih aktivnosti in praznovanj. Kot ključar se zavedam da je to odgovornost in čast, da lahko na drugačen način skrbim za naše svetišče.

Z veseljem opazujem medgeneracijska povezovanja in prijateljstva

Foto: Ivo Žajdela

Saša Kelhar, bralka Božje besede: V delo v župniji je precej vključena kar cela družina. Mož je izredni delivec, član župnijskega pastoralnega sveta, hkrati pa pripravlja vsakomesečno župnijsko oznanilo ter skrbi za župnijsko spletno stran. Vodi tudi ministrantsko skupino, v katero sta vključena tudi oba sinova. Otroci pomagajo pri trikraljevski akciji, najstarejši pri oratoriju, dekleta pa so del otroškega pevskega zbora.

Sama sem vključena v župnijo kot bralka Božje besede, občasno pomagam tudi pri vodenju verouka višjih razredov in obiskujem katehezo za odrasle. Po potrebi z možem priskočiva na pomoč tudi moževi mami, ki skrbi za krasitev in čiščenje župnijske cerkve.

Če povzamem, se mi zdi lepo in pomembno, da je v župnijo vključena cela družina. Kar tudi pomeni, da rastemo, se vzpodbujamo, družimo, pogovarjamo, ... vsi župljani, da nam je skupaj domače. Z veseljem opazujem medgeneracijska povezovanja in prijateljstva. Res je lepo, ko greš k maši ali na katerokoli srečanje, kjer se počutiš sprejetega in skupaj zares gradiš občestvo. Ob vključenosti v župnijo tudi vidiš, da ni malo dela, hkrati pa veliko bolj opaziš in ceniš trud preostalih sožupljanov. Hvaležna sem za povezanost z župnikom, ki se rad odzove povabilu na skupno kosilo. Ob skupnih srečanjih ga lahko (tako midva z možem, kot tudi otroci) spoznamo kot človeka, ki je del nas, v težavah in veselju, izbran izmed ljudi, za ljudi. Vsi ti odnosi nam in našim otrokom oblikujejo pogled na veličino duhovniške službe, ter da drug drugega potrebujemo in da si med seboj pomagamo.

Želim si, da bi se župljani še naprej radi vključevali v župnijsko življenje

Foto: Ivo Žajdela

Marjana Kovačič, tajnica župnijske Karitas: Sem tajnica župnijske Karitas, članica ŽPS, pevka mešanega pevskega zbora in bralka beril. V župniji se dobro počutim in rada sodelujem pri dogodkih, ki se odvijajo v njej. Imamo veliko skupin, ki so povezane med seboj in druga z drugo. Tudi člani in članice župnijske Karitas se z veseljem srečujemo vsak mesec in pomagamo, kjer zaznamo stisko. Vesela sem, da imamo v župniji več stalnih molitvenih skupin, ki na različne načine molimo za župnijsko občestvo in slavimo Najsvetejše. Želim si, da bi se župljani še naprej radi vključevali v župnijsko življenje in čutili skupnost kot nekaj lepega, kar nas povezuje.

Črtomir Zorec, dvorec Groblje, Gorenjski glas, 13. 2. 1989

1/24