Povsem običajno je, da vlada vsake toliko časa prevetri obseg varovanja določenih oseb, prostorov in objektov v Sloveniji. Varnostne okoliščine se namreč s časoma spreminjajo, zato je načrt varovanja precej spremenljiv in se prilagaja tovrstnim okoliščinam. Vlada je v četrtek tako ocenila, da je obstoječi načrt potreben nekaterih sprememb.

V Sloveniji bodo po prvi, najvišji stopnji varovanja, še naprej varovani šefi tujih držav, ki so na obisku v republiki Sloveniji. Po drugi stopnji bosta še naprej varovani osebi, ki opravljata funkciji funkciji predsednika vlade in predsednika Republike Slovenije. Po tretji stopnji pa policija varuje nekatere najpomembnejše ministre ter novoizvoljene in nekdanje predsednike republike in vlade. Le tem se stopnja varovanja po treh mesecih od prenehanja funkcije nato zmanjša na četrto stopnjo.

Po tej stopnji so med drugim varovani vsi preostali ministri, predsednik državnega sveta, ustavnega in vrhovnega sodišča in generalni direktor policije. Po spremenjeni vladni uredbi bodo po četrti stopnji od zdaj varovani tudi podpredsedniki vlade. Le tem bo tretja stopnja varovanja pripadala le še v primeru poslabšanja ocene ogroženosti.

Varovanje tudi za varuha človekovih pravic

Po spremenjeni vladni uredbi pa čaka četrta stopnja varovanja tudi varuha človekovih pravic.

Ob tem v uradu pojasnjujejo, so omenjeni sklep predlagali tudi zato, ker je bil aktualni varuh Peter Svetina v zadnjih dveh letih tarča številnih groženj. Zato so že pred časom ministrstvu za notranje zadeve predlagali razmislek o možnosti, da bi se funkcija varuha uvrstila med varovane osebe po četrti stopnji, čemur so v vladi tudi sledili.

Kot ocenjujejo, smo se v zadnjih dveh letih srečevali s povečanjem sovražnosti in nestrpnosti, ki ni bila uperjena le v predstavnike oblasti, neodvisnih institucij, stroke, politike ali medijev, ampak tudi v posameznice in posameznike z drugačnim političnim ali svetovnonazorskim pogledom.

Po njihovem mnenju si varuh človekovih pravic varovanje zasluži tudi zaradi tega, ker varuh človekovih pravic ni klasičen državni organ, ampak "je neodvisni organ, ki je po diplomatski hierarhiji na sedmem mestu in katerega položaj je precej podoben položaju predsednika ustavnega sodišča."